URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Rekli so Kredit državne banke Poslanec Zares Franco Juri o ozadju odstopa mariborskega nadškofa Fran- ca Krambergerja: "Italijanski tednik L' Espresso je že pred dnevi napo- vedal skorajšnji odstop maribor- skega nadškofa, saj gre za največji finančni škandal v zgodovini RKC. Odstop se je zdaj zgodil, odprtih pa je mnogo vprašanj o verodostojno- sti podatkov, ki so bili objavljeni v omenjenem prispevku. Med dru- gim je bil v prispevku naveden tudi podatek, da je družba T-2 najela 85 milijonov evra kredita pri državni NLB. Zanimivo bo izvedeti, kdaj in kako je bil ta kredit odobren in zavarovan. Problem ima razsežno- sti, ki morda pojasnjujejo, zakaj si največja opozicijska stranka SDS prizadeva ustvarjati izredne raz- mere v državi z izpostavljanjem problemov, ki jih ni ali jih sama ustvarja kot dimno zaveso za pri- krivanje problematičnih dejanj prejšnje vlade Janeza Janše. Posledi- ce tistih dejanj so danes tukaj in v kriznih časih še dodatno prizadene- jo slovenske davkoplačevalce. Med posledicami bodo morda tudi raz- prodaja in izguba premoženja, ki ga je v nedavni preteklosti RKC dobila od države po denacionalizaciji. Na- stalo stanje je skrajno resno, saj ne zajema le zasebnega kapitala RKC, temveč utegne močno škodovati javnemu interesu. Zato je čas, da država razmisli o enakopravnemu obravnavanju RKC pred zakonom, zlasti na davčnem področju." (str) V UKC Ljublja-na- ni obiskov Zaradi pojava sezonske virusne čreve- sne bolezni (driske), za katero je zbole- lo več pacientov, so v UKC Ljubljana prepovedali vse obiske sorodnikov in znancev. "S tem ukrepom želimo za- varovati naše hospitalizirane bolnike in preprečiti širitev te bolezni. Gre za ustaljene postopke," sporoča vodstvo UKC, kije skupaj s službo za prepreče- vanje in obvladovanje bolnišničnih okužb že uvedlo potrebne ukrepe. Vsi bolniki so o okužbi že obveščeni, pa- ciente na nenujnem zdravljenju bole- zni bodo odpustili domov, sprejemi novih bolnikov pa so začasno omeje- ni. (mag) VOX POPULI Boste obiskali kakšno prireditev ob kulturnem prazniku? Da- Ne www.vecer.com Od-govor na prejšnje vprašanje Je bila evakuacija slovenskih turistov iz Egipta potrebna? 51% Da- 4 9 % Ne Števi-lo glasov: 544 Kritizirali bi r kreativno sooblikovali rešitve pa ne Predlogov, kako spremeniti statut ZZZS, saj naj bi^ prejšnji kandidat za generalnega direktorja Janko Stok "padel" zaradi zastarelega in neustreznega izbirnega postopka, ni bilo. Vnovični razpis po dopolnjenih pravilih Tatjano Čerin. Sodeč po burni razpra- vi na decembrski skupščini - na njej je bilo namreč slišati celo vrsto očit- kov, da je izbirni postopek zastarel, neprimeren, nedorečen, vprašljiv za- radi varovanja osebnih podatkov in še kaj -, bi pričakovali, da bo spisek pobud, kako ga izboljšati, dolg. A je Če- rinova morala priznati: "Nismo preje- li niti enega predloga." Neaktivnost je ni presenetila, češ da "je vedno lažje kritizirati kot pa kreativno soobliko- vati rešitev". Na seji skupščine decembra, spom- nimo, ko je Štok "padel", je zanj glaso- valo samo pet od 37 članov skupščine, medtem ko je celo na upravnem odbo- ru dobil več glasov, šest od enajstih. Skupščina je tako v tretji, sklepni fazi postopka, ki poteka v zavodu (soglas- je nato poda še državni zbor, op. p.), zavrnila predlaganega kandidata. Če- rinova je že takrat ocenila, in prve- ga vtisa kasneje ni spreminjala, da v tem poskusu "ni bil sporen postopek, ampak kandidat". "Če drugih zamisli, kako spremeniti statut, da bi se v pri- hodnje izognili podobnim situacijam, ne bo, potem bo UO na osnovi zapisni- ka zadnje skupščine, ki ga hrani njen predsednik Vladimir Tkalec, oziroma v njem zabeleženih pripomb delega- tov na tej seji sam izoblikoval rešitev in jo v pravno presojo ponudil stro- k o v n im službam zavoda," je takrat napovedala Čerinova. Kot predsed- nica UO Čerinova poudarja, da brez natančno določenih pravil igre - še po- MATEJA GROŠELJ Ko se je decembra lani na skupšči- ni Zavoda za zdravstveno zavarova- nje Slovenije (ZZZS) pri imenovanju novega generalnega direktorja - po oktobrskem javnem razpisu naj bi na predlog upravnega odbora (UO) ZZZS to mesto po koncu mandata Sama Fa- kina aprila letos zasedel Janko Štok - zapletlo zaradi pripomb na postopke izbire, so delegati slednjega zavrnili. Obenem so sklenili, da bodo pripravi- li predloge za spremembe aktov, ki bi bili osnova za uvedbo bolje opredelje- ne procedure v prihodnjih razpisih. Nov razpis je ZZZS objavil v petek, tokrat le po nekoliko dopolnjenih kri- terijih, ne pa v tolikšni meri, da bi bilo treba spreminjati statut zavoda. Obsta- jala je namreč tudi ta različica, vendar bi korenito poseganje v pravne okvire pri postavljanju povsem novih pravil igre preseglo razpoložljiv čas, torej do marca, ko se izteče mandat seda- njemu direktorju. Ker se v tako krat- k em roku postopki za spremembo krovnega akta, še manj pa postopki za izbiro novega direktorja na osnovi novih določil zagotovo ne bi izšli, bi bilo za čas nezasedenega vodstvenega stola po aprilu vsekakor treba imeno- vati vršilca dolžnosti direktorja. Kakšen je bil odziv na poziv, naj člani skupščine upravnemu odboru oddajo svoje "popravke" pravnih okvi- rov, smo dan pred iztekom roka sredi januarja vprašali predsednico UO Pre-d-se-d-ni-ce- UO Tatjane- Če-ri-n ne-akti-vnost pri- i-zbi-rne-mpostopku ni- pre-se-ne-ti-la. (Mirjana Ribič) sebno, ker gre za zavod, ki upravlja ve- liko vsoto denarja - ni mogoče igrati. Ta, ki so veljala doslej, so vedno upoš- tevali, zatrjuje, a če se je izkazalo, da niso več ustrezna, jih je treba pač spre- meniti. "In če, potem tako, da kasneje novih dilem ne bo," opozarja. Čeprav so v skupščini zastopani različni interesi od aktivnih zavaro- vancev, delodajalcev, kmetov, upo- kojencev do invalidov, je treba vsa pravna določila upoštevati pri pri- pravi razpisnih pogojev, sestavljanju razpisne komisije, določanju dela te komisije ter načinu preverjanja kan- didatov in vsem, kar še sodi v proce- duro izbire in imenovanja novega generalnega direktorja. Čerinova je jasno povedala, da ne bi bilo sporno, če bi se odločanje o novem direktor- ju v celoti prepustilo skupščini, ali da bi se morda skupščina na predlog UO odločala med dvema ali tremi kandi- dati v ožjem krogu, kot tudi ne, da bi smela imeti skupščina vpogled v pro- grame vseh kandidatov; a le, če bi za to obstajala pravna osnova. "Minili so časi, ko se je za to mesto potegoval samo en kandidat. Vedno več jih je, tudi javnosti dobro pozna- nih. Položaj je nedvomno zanimiv, za njimi stojijo različni interesi, kot smo bili priča pojavu imen Miklavčič in Toth v zadnjem primeru, morda celo politika. Ne moremo se pretvar- jati, da vsak v UO še pred pogovori z njimi ni imel svojega mnenja o njih ali da ni vedel, koga bo izbral," je iskre- no razmišljala Čerinova. Tudi zato se je njena, torej delodajalska skupina v skupščini vedno zavzemala za spre- membo statuta. MAG. JANKO BURGAR, MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO: "Država ima veliko instrumentov za podporo podjetjem, tudi malim, in v začetni fazi razvoja, kjer je veliko pri- ložnosti tudi za podporo inovatorjem. Res pa ti včasih ne poznajo vseh mož- nosti, ki jim jih ponuja država. Ali drža- va preslabo informira ali se inovatorji preslabo informirajo, ne morem sodi- ti. Res v Sloveniji ne obstajajo enotne informacijske točke za vse javne razpi- se. Toda sistem obstaja in sredi marca bo spet potekal letni dogodek Podjetna in inovativna Slovenija. Na njem bodo predstavljeni, tudi v obliki delavnic, vsi instrumenti, s katerimi ministrstva in agencije podpirajo inovatorje. Ključni cilj, za katerega bi si morali vsi prizadevati, je ustvarjanje dodane vrednosti. Država je predvsem ciljno usmerjena v podporo podjetjem in pod- jetništvu, torej v ustvarjanje nove vred- nosti. Inovatorjev je namreč ogromno, država pa mora podpirati tiste, ki so sposobni zaživeti na trgu. Prav v ta namen smo v ministrstvu za gospo- darstvo razvili instrumente za podpo- ro začetnemu delovanju podjetij ter za sodelovanje podjetij z drugimi podjetji in z raziskovalno sfero. In to predvsem za to, da bi lahko zaživel inovativni in podjetniški naboj in omogočil ustvar- janja nečesa več v poslovnem okolju. Del instrumentov ima razvito tudi mi- nistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki organizira posebne diskusije med inovatorji in kot tudi z razpisi tudi podpirajo organizacije, ki inovatorstvo spodbujajo. Ogromno inovacijskega potenciala se sicer skriva tudi v velikih podjetjih in v javnih raziskovalnih organizaci- jah, kjer država poskuša prek cele vrste instrumentov, kombinacije infrastruk- ture in storitev v okviru tehnoloških parkov in univerzitetnih inkubatorjev, od pisarn za prenos tehnologije do jav- nih razpisov povečati pretok inovativ- nega v podjetja in v končni fazi na trg. Na eni strani je torej ustvarjanje novih spodbud za podjetništvo in inoviranje, na drugi je odstranjevanje ovir, s kate- rimi se podjetja in inovatorji srečujejo. Birokratske ovire vsekakor poskušamo zmanjšati vsi. Težko pa bi naštel, kje so vse birokratske ovire za inovatorje. Upoštevati je treba, da ima veliko ino- vatorjev status fizične osebe, tako da jih država ne obravnava kot posebno skupino. Delo nam pri tem otežuje ter- minologija. Prevečkrat namreč zame- njujemo inovatorje in inventorje, torej izumitelje. Patentna vloga in celo še podeljen patent žal ne pomeni ničesar drugega kot zaključek inventivnega, ustvarjalnega dela. Sama inovativnost pa je tista, zaradi katere neka invencija, torej izum, prinese korist za ustvarjalce patenta in za družbo. Žal ostane veliko invencij, čeprav so morda patentirane, na ravni dognanj, inventorji in podjet- ja pa jih niso sposobni prevajati v tržne inovacije. Kot pravi teorija, vsaka stota rešitev je invencija in vsaka stota inven- cija je inovacija." Ali država dovolj pomag slovenskim inovatorjem? CONTRA MILOŠ DOBOVICNIK, INOVATOR: "Globalna gospodarska kriza je stre- znila in na realna tla postavila tudi naj- večje optimiste, ki so vseskozi mislili, da do tega, kar se je zgodilo, sploh ne more priti. Novonastalo stanje pa brez velikih analiz kaže na to, da se je po- trebno na vseh nivojih na novo orga- nizirati. To pomeni, da je potrebno organizirano izkoristiti vse potencia- le te družbe v inovativnem smislu, v novostih (novih produktih in tehnolo- gijah), v organiziranju dela, marketin- ga, načinu vodenja in nenazadnje tudi v sistemu nagrajevanja, kadrovanja in povezovanja vseh subjektov za dosega- nje večje dodane vrednosti. Največja dodana vrednost se skriva v znanju - v znanju inovatorjev, ki je sedaj deponirano v njihovih 'predalih' in popolnoma neizkoriščeno. Vzrok v tem je, da inovatorji - tako profesional- ni kot tudi amaterski (garažni so nam rekli) - nismo spoštovani in cenjeni kot enakovredni nosilci razvoja na vseh ni- vojih (tako v gospodarstvu kot tudi v uslužnostnih dejavnostih), kot da je naše znanje manjvredno kot tisto, ki prihaja iz uradnih raziskovalnih insti- tucij, katerih delo je zaradi neustrezne- ga financiranja tako ali tako že skoraj onemogočeno. Trdim, da imamo v Sloveniji dovolj lastnega znanja, dovolj inovativnih po- sameznikov, ki posedujejo ogromen nabor novosti - tako novih izdelkov kot tudi novih storitev na vseh področ- jih in v vseh branžah. Tega potenciala država ne zna izkoristiti. Sistem prenosa znanja, ki je že ustvarjeno na organiziranem nivoju, sploh ne obstaja. Redka so podjetja, ki svoje delavce načrtno vzpodbujajo in ki znajo izkoristiti ter tudi pošteno na- graditi intelektualni potencial zaposle- nih v vseh fazah delovnega procesa, kakor tudi pri izboljšavah obstoječih in razvoju novih produktov ali sto- ritev. Za ustrezno predlaganje novo- sti morajo biti zaposleni (inovatorji) ustrezno materialno in moralno moti- virani, spoštovani, ker s svojim delom bistveno prispevajo k večjemu poslov- nemu uspehu. Ukrepati moramo hitro in odločno, če želimo zmanjšati razli- ko med tehnološkim razvojem pri nas in v svetu. Ustvariti bo potrebno tudi ustrezno podporno okolje za preboj oziroma prehod v inovacijsko družbo, permanentno se učečo družbo z misle- čimi gospodarskimi subjekti. Stari pa- roli Delu čast in oblast je rok trajanja potekel. Potrebno bo dodati novo paro- lo: Vsi mislimo, vsi delamo ali Vsi dela- mo, vsi mislimo. Tu je na potezi država, k i je dolžna ustvariti podporno okolje za trajnostni razvoj celotne družbe na vseh področjih delovanja. Znanje je tržna kategorija, ki prina- ša koristi, vendar pa ni dana enkrat za vselej, ampak jo je treba vedno znova posodabljati, žal pa je te dobrine na slo- venskih policah čedalje manj. Za prido- bivanje novih znanj bi morala država spodbujati množično inoviranje in ga tudi primerno nagraditi." (jst, krp)