URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Doma 27 r v Avstriji 34 centov za liter mleka Travniki, polni trgovin, so naša sedanjost, v prihod- nje pa bo treba poskrbeti za malega kmeta in za lastno prehransko var- nost, je v Benediktu raz- mišljal kmetijski minister SLAViCA PičERKO PEKLAR O pridelavi varne hrane, prehranski varnosti in strategiji razvoja kmetij- stva do leta 2020 je v petek popoldne, med nekajurnim postankom na poti proti domov razmišljal Dejan Ži-dan, kmetijski minister, ko se je ustavil v Be- nediktu. Pogovor s kmetijskim minis- trom so pripravili člani tamkajšnjega občinskega odbora za kmetijstvo sku- paj z občinskim odborom SLS, vabilu na pogovor pa so se poleg domačih kmetijskih pridelovalcev odzvali šte- vilni strokovnjaki s širšega lenarškega, mariborskega in ptujskega območja. Z zadnjimi podatki o razmerah v lenarš- kem kmetijstvu je ministra seznanil Franci- Ornik, vodja Kmetijsko-sveto- valne službe Lenart, in pri tem pou- daril, da se kmetijstvu ne pišejo "nič kaj lepi časi". Kmetje v Slovenskih go- ricah obdelujejo skupaj dobrih deset tisoč hektarjev kmetijske zemlje, pov- prečna velikost kmetije je dobrih šest hektarov, kar je podobno slovenske- mu povprečju, se je pa v zadnjih letih precej zmanjšala pridelava sadja, na- rasla je prireja mleka, ki je v lanskem letu dosegla 13 milijonov litrov, a se je občutno zmanjšala reja prašičev pitan- cev, ki jih je zdaj v hlevih pri kmetih s širšega lenarškega območja le še 20 tisoč. Zadnji podatki pa kažejo, da so tukajšnji kmetje v lanskem letu preje- li nekaj več kot pet milijonov evrov ne- posrednih plačil. Dejan Židan je podrobneje sprego- voril o nalogah, ki v prihodnjih letih čakajo slovenske kmetijce, pri tem pa poudaril, da ne verjame, da bi kmetij- Slo-venski kmetijski minister Dejan Zidan, levo-o-bnjem do-mačin Milan Repič, se je v petek ustavil v Benediktu in po-udaril, da pro-padanje kmetij ni v interesu slo-venske države; zato- bo- treba ukrepati. (Slavi-ca Pi-čerko Peklar) stvo lahko preživelo brez podpore in opisal napore, ki jih naše ministrstvo vlaga v prizadevanja, da naj ne veljajo za vse kmetijske pridelovalce v Evropi enotna plačila, saj ti kmetujejo v zelo različnih pogojih. "Zdaj je tudi Evropa spoznala, da poleg velikega kmeta po- trebujemo tudi manjšega, ki se v prime- rih krize in nenadnega pomanjkanja hrane lahko hitro prilagodi novim raz- meram na trgu in ki sodeluje pri ure- janju krajine," je poudaril Židan in pri tem ošvrknil obnašanje slovenskih po- trošnikov, ki za zaščito domačih kme- tijskih pridelovalcev z izborom hrane na trgovskih policah še veliko premalo naredijo za obstoj našega kmeta. "V Slo- veniji smo predolgo zanemarjali vpra- šanje pravičnosti v prehranski verigi. Mislili smo, da s tujimi trgovskimi ve- rigami prihaja k nam zdrava konkuren- ca, a se je pokazalo, da pričakovanja niso bila opravičena, pač pa so se teža- ve naših pridelovalcev hrane samo še stopnjevale," ugotavlja Dejan Židan. Sodelujoči v razpravi so se dotaknili vprašanj zavarovalništva in zavarovanj v kmetijstvu, ki še vedno niso prilago- jena razmeram v kmetijstvu. Anton Perko je spregovoril o aktualnem vpra- šanju samooskrbe s hrano, ki jo bo, tudi po besedah ministra Židana, v prihod- njih letih treba dvigniti na raven, ko nas ne bo pretreslo prav vsako pomanj- kanje na evropskem trgu. "Kmetom, ki imamo svoje posesti na območjih, ki so za kmetijstvo manj primerna, v obmejnih krajih, bi morali pomagati s posebnimi ukrepi, zdaj pa se dogaja, da našo zemljo poceni kupujejo avstrij- ski kmetje," je opozarjal Perko, Jože Brezni-k pa pozival, naj država zaščiti majhne kmete in poskrbi, da bodo ti za liter mleka dobili plačilo, kot ga dobijo v sosednji Avstriji: "Naša kmetija mleko prodaja domači mlekarni pa dobimo za liter 27 centov, sosed pa od avstrijskega kupca dobi 34 centov za liter mleka." Minister Židan je na tovrstne cenov- ne razkorake odgovarjal z razlago, da mleko slovenskim kmetom tako slabo plačajo "mlekarne, ki so v lasti sloven- skih kmetov", zato se je treba zamisli- ti in probleme rešiti v dogovarjanjih z njimi oziroma kmetijskimi zadruga- mi ter vsemi tistimi, ki so (še) lastniki slovenskih mlekarn. Kje iskati vzroke za slabe razmere v slovenskem kme- tijstvu, je bila rdeča nit tokratnega po- govora v Benediktu, ki ga je minister ilustrativno pojasnjeval tudi z našo vsakdanjostjo, ko so "travniki polni trgovin", namesto da bi se tam kmeto- valo, pa tudi ukinitev edine slovenske tovarne sladkorja po oceni zdajšnjega ministra za kmetijstvo ni bila pametna odločitev, a so se za tak korak odločile zadruge in takratna politika. GLOSA Na juris m ed arhivalije! BRANKO ZUNEC Ena od krucialnih žurnalističnih maksim, namreč sledi denarju, v času, ko se vsakdo in vsi ukvarjamo z vsakršnimi arhivalijami - bi lahko bil to refleks stanovskega črednega nagona ali kaj drugega? - doživlja nekakšno metamorfozo. Sledi arhivom, naj bi bila poslej še ena od elementarnih zapovedi našega ceha. Najbolj kurantno je Udbino, pardon, Esdevejevsko, pravzaprav Sovino arhivsko gnezdo, čeprav mi je izraz čuk, ki je latinsko ime (Athene noctua) za tega dnevno-nočnega tiča, bolj všeč. V zadrego me spravi razlaga, da je ta tudi pri nas razširjena ptica iz družine sov dobila ime po grški boginji Ateni, ta pa, kot je splošno znano, simbolizira modrost. In kaj imajo, lepo vas prosim, Sovine arhivalije opraviti z modrostjo? Zdajšnji nesporni triumf arhivistov in arhivistike nad publiciteto, ki so je deležni, naj bi bil popoln, ko bi se tisti najbolj vneti in zagreti - ne mislim le na žurnaliste, ampak na vse, ki kakorkoli krojijo javnomnenjski poosamosvojitveni vsakdanjik - zakadili v še kakšne druge arhive in arhivske zbirke. Na primer po večjih firmah, javnih zavodih, političnih strankah, občinskih upravah, župniščih, kjer dušni pastirji, kot je prav tako znano, zelo skrbno, vsak dan, pišejo župnijske kronike ... Sem slišal, da bi menda v marsikaterem podjetju, zlasti v tistih, v katerih ima država še vedno pristavljen svoj lastniški piskrček, našli sledove razvpitih tajkunov in tajkunstva. Ob okrogli obletnici osamosvojitvenega plebiscita sem v debatah o tem, da bi potrebovali liderja, ki bo pri nas naredil red, slišal namig, da bi nam prav prišel en tak kaliber, kot je bil dr. Anton Korošec, pred 70 leti umrli duhovnik in prvak SLS, ki je - kakor najdemo v arhivih - slovel kot slovenski velemojster v spletkah beograjske (danes bi dejali bruseljske!?) čaršije. Torej, na juriš med arhivalije, pa ne le Sovine! Tistim, ki jim ni mar za bolj ali manj pritlehna (politikantska!) napletanja o arhivih in arhivistih oziroma so jim veliko bolj pri srcu literarni junaki, ki se ukvarjajo z arhivalijami, priporočam v branje Jančarjev evropski roman Drevo brez imena, v katerem naš sijajni literat večplastno pripoveduje zgodbo arhivarja Janeza Lipnika, ki med arhivskimi gradivi naleti na erotične opise o učiteljici Zali, ki je bila njegova otroška ljubezen. Pa že imam raje erotiko v arhivalijah kot pornografijo v resničnostnem šovu! Pogovori po poslanskih skupinah Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs bo predvidoma v tem tednu na- daljevala s pogovori o spremembah volilne zakonodaje po poslanskih skupinah. Po njenih besedah so predlogi po vseh strokovnih razpravah strokovno izpilje- ni, za sprejetje nove ureditve pa je potrebna še politična volja. Z usklajevanjem o predlaganih spremembah je Pavlinič Krebsova začela že v preteklem tednu. Po tem sestanku naj bi bili koalicijski partnerji načeloma poenoteni. A se je že oglasil DeSUS, ki nasprotuje enemu od bistvenih predlogov - ukinitvi volil- nih okrajev. Pri tem pa bo moral za spremembe glasovati še vsaj del opozicije, saj mora državni zbor po ustavi o zakonu, ki ureja volilni sistem, odločiti z dvo- tretjinsko večino glasov vseh poslancev. Kot ključno novost je ministrica ome- nila še uvedbo obveznega absolutnega preferenčnega glasu. (sta) PORTRET TEDNA Muhamed Hosni Sa-jid Mubarak VOJISLAV BERCKO Na nosilcih dveh semaforjev na trgu Ta- hrir v egiptovski prestolnici Kairo visi- ta obešeni dve lutki. Kot na vislicah se sučeta v vetru, ki tam nenehno piha. Ni treba biti politični analitik ali dip- lomat, da ti je jasno, kdo bi po mnenju tisočih protestnikov, ki od 25. januar- ja zasedajo ta trg, ki je postal središče vstaje za boljši, pravičnejši in bolj de- mokratični Egipt, moral viseti na vrvi: predsednik Hosni Mubarak. "Saj ga ne bi obesili, želimo si samo, da izgine iz države in prepusti ljud- stvu, da si samo kroji svojo usodo," so nama s kolegom Matijo Stepišnikom minuli teden pravili skoraj vsi, ki so na osrednjem kairskem trgu preživ- ljali dneve in noči. Živeli so za svojo revolucijo proti osovraženemu pred- sedniku. Vztrajajo tudi po krvavi sredi in četrtku, ko so se vanje zapodili Mu- barakovi pristaši in plačanci, vojska, ki s tanki varuje trg, pa je gledala proč. Vztrajali bodo, pravijo v en glas, do- kler Mubarakov režim ne pade. Tako ali drugače. Zadnji egipčanski faraon Prav vojska pa je tista, ki je zazna- movala Mubarakovo življenjsko pot. Leta 1928 rojeni Mubarak, sin kmeta iz kairskega predmestja, se je tako kot mnogi sinovi iz revnih družin vpisal v vojaško šolo, potem pa še na letalsko akademijo. Menda je bil izvrsten pilot, se vzpenjal na poveljniški lestvici, toda pod njegovo komando je egiptov- sko letalstvo utrpelo dva huda udarca v vojnah z Izraelom leta 1967 in 1973. Toda Mubarak je iz teh dveh vojn pri- šel nepoškodovan, tako telesno kot ka- rierno. Še več, leta 1975 ga je tedanji egiptovski predsednik Anvar el Asad imenoval za svojega namestnika. Skoraj paradoksalno je, da je bila Mubarakova politična kariera neločlji- vo povezana prav z državo, ki jo arab- ski svet najbolj sovraži, Izraelom. Ko so zaradi podpisa mirovnega sporazu- ma med Egiptom in Izraelom vojaki med parado na stadionu ubili Asada, je Mubarak sedel zraven njega, a preži- vel ogenj iz strojnic. Osem dni kasneje, 14. oktobra 1981, je prisegel kot novi egiptovski predsednik. In ostal na po- ložaju več kot trideset let. Čeprav je tudi sam preživel vsaj šest atentatov, pa se zdi, da ne bo preživel upora lastnega naroda. V tridesetletni zgodovini je Egipt postal tisto, kar je značilno za arabski svet: nepotistična predsedniška monarhija, kjer zahod- njaško pojmovanje človekovih pravic in svoboščin ne pomeni nič, beseda de- mokracija pa je le slepilo za medije in tuje poslovneže ter diplomate. Muba- rak, čigar predsedniški mandat je bil najprej potrjevan na referendumih, ki so si sledili vsakih šest let, in šele potem na volitvah 2005, je za svojega naslednika že določil svojega sina Ga- mala, dokler se mu ni zgodilo ljudstvo. Gamal, sicer investicijski bančnik, si menda predsedniške funkcije ni želel, še manj pa ga je kot svojega vrhovne- ga poveljnika želela videti egiptovska vojska, z več kot 460 tisoč pripadniki deseta največja na svetu. Prav vojska je tista, ki bo odločila, kam bo šla država ob Nilu v prihod- njih dneh in tednih. Zdi se, da je s po- polno indiferentostnjo ob dogodkih v prejšnjem tednu izgubila kompas in potrpežljivo čaka, k am se bo obrnil politični veter. Z imenovanjem nekda- njega šefa civilne obveščevalne službe Omarja Sulejmana za podpredsednika, prvega, odkar je na oblasti, se Mubarak vojaškemu vrhu gotovo ni prikupil. Če pri tem vemo, da Združene države Amerike vsako leto Egiptu pošljejo za 1,3 milijarde dolarjev vojaške pomo- či, je jasno, da je armada pomembna vsaj tako kot turistična industrija. S to razliko, da v Šarm el Šejku ali Hurgadi nimajo ruskih tankov M-72 ali ameriš- kih M-l, temveč le širok skorumpiran nasmeh. Kamorkoli bo pot v prihodnjih dneh zanesla Hosnija Mubaraka, po nekaterih podatkih naj bi se umaknil na daljše zdravljenje v Nemčijo, kjer je lani na operacijah ter terapijah že bil, pa mu ne bo treba trpeti pomanjka- nja. Četudi so tuje banke ob pritisku svojih držav ta konec tedna zamrzni- le premoženje nekaterih visokih egip- tovskih funkcionarjev, ekonomisti ocenjujejo, da je premoženje družine Mubarak vredno od 30 do 60 milijard evrov. Zveni neverjetno, toda v Egiptu se noben večji posel ni sklenil brez bla- goslova predsednika osebno. Tako naj bi imel ogromno denarja na računih tujih bank, pa tudi neznano število nepremičnin od Londona do Beverly Hillsa. Kot je za ameriško televizijsko mrežo ABC povedala Amaney Jamal, profesorica z ugledne univerze Prince- ton, je premoženje Mubarakove druži- ne povsem primerljivo z bogastvom arabskih naftnih princev. "Posli iz nje- gove vojaške ter politične službe so pos- krbeli za njegovo zasebno blagostanje," pravi. "V tem režimu je bilo ogromno korupcije in izrabe civilnih poslov za osebno bogatenje." Lutki, obešeni na semafor, sta sino- či še viseli na trgu Tahrir. Kako dolgo bosta tam, ne upa napovedati nihče. izdaja Časopisno-založniško podjetje V E Č ER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: li-ko-vni- uredni-k Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/2353 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 40.000 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka do petka je1,20 EUR,v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za februar 2011 znaša26,58 EUR,zaupokojence inštudente 23,78 EUR. Naročnikomv tujiniprištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku PošteSlovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Napodlagi zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnikao izvajanjuzakona o davkuna dodanovrednost (Ur. list RS,št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere seobračunava davek na dodanovrednost po stopnji 8,5%. Davek nadodanovrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.