URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Miting srbske opozicije Vodja Srbske napredne stranke Tomislav Nikolic, ki seje ločil od nekdanjega soborca, ki zdaj ždi v Haagu, Vojislava Šešlja, je napovedal, da bo čez dva meseca na asfaltu Beograda "stiroporna" revolucija ALEKSANDAR ROKNIC BEOGRAD (OD NAŠEGA SODELAVCA) Na demonstracijah Srbske napredne stranke (SNS) pod vodstvom Tomisla- va Nikolica in Aleksandra Vučica, nek- danjih soborcev Vojislava Sešlja, ki so potekale pred srbskim parlamentom v središču Beograda, so zahtevali, naj vlada do aprila razpiše predčasne volit- ve ali pa se pripravi na stalne proteste. Na mitingu so nastopili nekdaj nez- družljivi vodja Nove Srbije Velimir Ilic, ki je bil eden od glavnih akterjev med oktobrsko revolucijo in padcem Slobo- dana Miloševica z oblasti, Bogoljub Karic, vodja Gibanja moč Srbije, ki je bil blizu družini Miloševic, in Aleksan- dar Vulin, nekdanji član stranke Jugo- slovanska levica, ki jo je vodila soproga Slobodana Miloševica Mira Markovic. "Dajte nam dva meseca, ki ju tudi mi dajemo njim. Če nas nasilneži še vedno ne bodo želeli uslišati, b om aprila tukaj sedel na stiroporju, da se ne bi prehladil. Če se mi želite pridru- žiti, tudi vi prinesite stiropor," je spo- ročil Tomislav Nikolic, predsednik SNS. Srbom je obljubil ukinitev privile- gijev, monopola, zmanjšanje adminis- tracije ter sodelovanje Srbije ne le z EU, ampak tudi z Rusijo, Kitajsko in z Latin- sko Ameriko. Mitingaši so nosili napi- se Ne damo našega Telekoma!, Dinkic, kje je denar?, Prodali ste Srbijo!, Zače- tek upora proti nasilnežem, Hočemo spremembe in Mi lačni smo siti njiho- ve demokracije! Iz vladnih strank (Demokratske stranke in Stranke G17 plus) so sporo- čili, da ima opozicija legitimno pravi- co zahtevati predčasne volitve, vendar ima vlada obvezo, da s svojim delom pokaže, da so takšne zahteve brez osno- ve. Tiskovna predstavnica Demokrat- ske stranke Jelena Trivan je povedala, da predčasnih volitev kljub protestom ne bo, da pa so se v vladi pripravljeni pogovarjati z opozicijo, če naj bi ta imela konkretne predloge za reševanje krize. Dodala je, da se predčasne volit- ve organizirajo, ko vlada izgubi večino v parlamentu, kar pa se v Srbiji ni zgo- dilo. Čedomir Jovanovic, predsednik Liberalno-demokratske stranke, trdi, da je za težko stanje v državi odgovor- na vlada, ki ni sposobna definirati po- litike z vizijo. Po njegovem mnenju naj bi bile posledica tega tudi zadnje demonstracije v organizaciji SNS-a, ki pa niso ponudile niti enega odgovora na številne težave današnje družbe. Politični analitiki ocenjujejo, da so bile demonstracije opomin vladi, da bi morala zamenjati precejšnje število mi- nistrov. Opominjajo tudi, da SNS držav- ljanom ni ponudil dela, ki ga trenutno najbolj potrebujejo, in da bi se morali državljani na volitvah, ki so predvide- ne za leto 2012, odločati glede na ure- sničene predvolilne obljube vlade in opozicije. Beograjski tisk je zaključil, da na demonstracijah niso navedli niti ene rešitve za izhod iz krize, da pa so neka- teri demonstranti pokazali veliko ne- zadovoljstvo nad brezupnim, revnim in neperspektivnim življenjem v Srbi- ji. Zanimivo je tudi, da na demonstraci- jah problema Kosova in Metohije niso niti omenili. Tajska in Kambodža se še obstreljujeta Do- zo-bo-bo-ro-že-ni-kambo-ški- vo-jaki- so- se- vče-raj tako-le- pre-mi-kali- na me-jo- s Tajsko-. (Reuters) Včeraj sta se na meji med Tajsko in Kambodžo znova pričeli obstreljevati vojski obeh držav. To je bil že tretji spopad v preteklih treh dneh. V petek naj bi bila v dveurni izmenjavi ognja tako ubita vsaj dva kamboška vojaka in po dva civili- sta na obeh straneh. Sobotno vnovično polurno obstreljevanje naj bi terjalo živ- ljenje še enega tajskega vojaka. O morebitnih nedeljskih žrtvah ni bilo poročil. Je pa že 31. januarja letos v podobnem incidentu padel en tajski vojak. Sporno mejno območje se nahaja v bližini 900 let starega hinduističnega templja Preah Vihear, ki naj bi ga včeraj že delno poškodovale tajske granate. (Reuters) Čehe je predsedovanje EU drago stalo Češki davkoplačevalci so morali za predsedovanje svoje države Evropski uniji v prvi polovici leta 2009 plačati precej več, kot so bili realni stroški, je pokazal izreden nadzor, ki ga je opravilo češko finančno ministrstvo. Češka je za vode- nje unije, ki bo v spominu ostalo po razpadu vlade sredi predsedovanja, odšte- la 136 milijonov evrov, kar je precej nad povprečjem drugih članic EU, ki znaša okoli 80 milijonov evrov. (sta) Revolucionarno sodišče za Američane Na iranskem revolucionarnem sodišču se je včeraj za zaprtimi vrati začelo soje- nje trem Američanom, ki so obtoženi vohunjenja in nezakonitega vstopa v drža- vo. Pred 18 meseci so jih namreč aretirali, medtem ko so so bili na pohodniškem izletu na območju ob meji med Irakom in Iranom. Udeležbo na sojenje Sarah Shourd, Shaneu Bauerju in Joshu Fattalu so iranske oblasti preprečile tudi švi- carski veleposlanici Livii Leu Agosti, ki v Iranu zastopa interese ZDA. Iran je že večkrat zavrnil prošnje ZDA, naj izpusti tudi Bauerja in Fattala, potem ko so sep- tembra lani po več kot letu dni pripora proti varščini 500.000 dolarjev izpustili Sarah Shourd. Agostijeva je potrdila, da se Shourdova sojenja ni udeležila. (sta) Neuspeh državne multikulturnosti Premier David Cameron je na 47. konferenci o mednarodni varnosti v Munchnu ocenil, daje sistem državne multikulturnosti na Otoku propadel in da država potrebuje močnejšo nacionalno identiteto JOŽE PLEŠNAR David Cameron se je lotil ene najbolj kočljivih tem - sistema večkulturnost, ki je temelj odnosov med različnimi ra- sami v Britaniji in ki ga zaporedne bri- tanske vlade uveljavljajo že več kot štiri desetletja. Sistem, s katerim so hotele doseči enakopravno integracijo različ- nih ras z opogumljanjem poudarjanja rasne, kulturne in jezikovne pripadno- sti, je predmet polemike že vrsto let, zla- sti odkar je postala očitna radikalizacija britanske muslimanske skupnosti. Kaže, da se je premier Cameron zdaj pridružil rastočemu taboru kriti- kov, ki pravijo, da je dosegel nasprotno od želenega in celo prispeval k obsež- ni segregaciji britanske družbe. "Držav- ni sistem večkulturnosti je propadel in mlade muslimane napravil občutljive za radikalne poglede. Velika Britanija potrebuje močnejšo nacionalno iden- titeto, da se ljudje ne bi obračali k naj- različnejšim oblikam ekstremizma," je poudaril britanski premier v soboto na 47. varnostni konferenci v Munch- nu in dodal, da bi bila potrebna bolj aktivna politika za zgladitev naspro- tij in spodbuditev zahodnih vrednot. Po njegovem mnenju ne gre več igno- rirati ekstremistične ideologije: "Kot vlade in kot družbe se moramo z njo soočiti v vseh oblikah," je bilo njegovo sporočilo državnikom na konferenci o varnosti. Cameron je imel v mislih predvsem fenomen tako imenovanega "domačega terorizma" in občutek rasto- čega odtujevanja mladih ljudi, ki živijo v ločenih priseljeniških skupnostih iz Azije in Afrike, kjer malokdo uporab- lja za sporazumevanje angleščino in kjer konservativni elementi s pridom izkoriščajo uradno politiko poudarja- nja razlik v imenu večkulturnosti. "Bri- tanija je spodbujala različne kulture, Evro-i-ndo-lar usme-rjata sve-to-vno- po-li-ti-ko-, ko-t me-ni-jo- munche-nski- pro-te-stni-ki- tudi- po-li-ti-ko- ne-mžke- kancle-rke-Ange-le- Me-rke-l. (Reuters) Največ o razmerah v Egiptu Sedeminštirideseto varnostno konferenco konec tedna v Munchnu so sicer zaznamovale razprave o razmerah v Egiptu. Ameriška državna sekrertarka Hillary Clinton je že v soboto voditelje na Bližnjem vzhodu pozvala, naj kljub tveganju za kratkotrajno nestabilnost sprejmejo demokratične reforme. Do- dala je, da so spremembe nujne za okrepitev arabskih narodov, da ne bodo več podvrženi skrajnim ideologijam. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dogajanje v Egiptu primerjala z dogodki, ki so botrovali padcu komunizma v Vzhodni Evropi. Ob tem je poudarila, da je proces tranzicije dolgotrajen in zato Egipčane pozvala k potrpežljivosti. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj dejal, da je urejen prenos oblasti v Egiptu ključen tudi za bližnjevz- hodni mirovni proces in poudaril, da je bilpredsednik Hosni Mubarak po- memben dejavnik v dialogu med Izraelom in Palestinci. Sicer so ob robu konference ZDA in Rusija izmenjale ratifikacijske listine novega sporazuma Start, potekalo pa je še srečanje bližnjevzhodne četverice. Včeraj je bila glavna tema Afganistan. V bavarski prestolnici so potekali tudi protesti zoper zbrane državnike. Udeležilo se jih je okoli 900 ljudi. (zur) da živijo ločena življenja, in s tem osla- bila našo kolektivno identiteto. Bolje bi bilo, če bi bolj vztrajno in robustno spodbujala liberalno-demokratične vrednote, kot so človekove pravice, versko strpnost, enakost med spolo- ma, ter dajala večji poudarek skupnim kulturnim atributom." Po njegovih be- sedah se bo integracija zgodila takrat, ko bodo ljudje iz različnih skupnosti našli "skupna namen in cilj". S podobnimi problemi se soočajo tudi mnoge druge države, ki imajo ve- liko število priseljencev. Nemška kanc- lerka Angela Merkel je na primer že lani pozvala evropske države, da bi mo- rale bolje poskrbeti za integracijo pri- seljencev in se tako izogniti rastočim napetostim med domačimi in uvoženi- mi kulturami. Toda David Cameron je bil prvi, ki je v soboto napovedal, da bo britanska vlada odločno ukrepala in zmanjšala financiranje musliman- skih skupin, ki ne spoštujejo osnovnih britanskih vrednot. "Namesto da drža- va plačuje za prevajalce, bi morali dr- žavni denar uporabiti na primer za to, da se priseljenci naučijo angleščine." Govor Davida Camerona je naletel na različne odzive v britanski javno- sti. Tisti, ki jim gredo na živce odprta vrata tujim priseljencem in ki vidijo v muslimanski skupnosti leglo teroriz- ma, so mu ploskali, drugi so poudar- jali, da večkulturnost nima nobenega opravka z islamskim terorizmom. Naj- manj spodbudno in najbolj žalostno zanj pa je bilo, da mu je z največjim za- dovoljstvom pritrdila skrajno desničar- ska in protimuslimanska organizacija English Defence League, ki je istega dne, ko je govoril v Munchnu, prire- dila veliko zborovanje v Luttonu. Mu- slimanske in protifašistične skupine na premiera takoj zasule z očitki, da je z govorom zagotovil propagandno zmago skrajni desnici in celo razpihal žerjavico rasističnega sovraštva. Ministrica tarča obtožb Francoska zunanja ministrica Miche- le Alliot-Marie je tarča kritik zaradi domnevnih povezav z režimom nek- danjega tunizijskega predsednika Zina El Abdina Ben Alija, ki je januarja po množičnih protestih zbežal iz države in se zatekel v Savdsko Arabijo. Minis- trica naj bi med počitnicami v Tunizi- ji uporabila letalo poslovneža, ki je bil predsedniku zelo blizu. Francoski tisk je o zadevi pisal prejšnji teden in minis- trica je že bila deležna številnih pozi- vov k odstopu. Te je zavrnila, priznala pa je, da je enkrat uporabila letalo po- slovneža Aziza Mileda. Včeraj pa je revija Nouvel Obser- vateur razkrila še nove podrobnosti o zadevi. Kot kaže, je Alliot-Marieje- va letalo uporabila decembra, ko se je v Tuniziji že začela vstaja proti Ben Volili parlament Na Zelenortskih otokih so včeraj voli- li nov parlament. Po javnomnenjskih raziskavah sodeč se zmaga za nov pet- letni mandat obeta vladajoči Afriški stranki za neodvisnost Zelenortskih otokov (PAICV) premiera Joseja Marie Pereire Nevesa, čigar vlada se lahko pohvali z visoko gospodarsko rastjo in politično stabilnostjo države. (sta) Aliju. Z zasebnim letalom poslovneža je z družino iz letovišča Tabarka polete- la v mesto Tozeur. Francoska zunanja ministrica zanika, da bi naredila kar koli narobe, in vztraja, da gre za umet- no ustvarjeno afero. Za ministrico sicer vlada za zdaj trdno stoji, na drugi strani v opoziciji pa menijo, da bi moral minister vedno ravnati tako, da nanj ne bi padla niti senca dvoma. "Neprimerno je, da gre zunanja ministrica na počitnice v dr- žavo, kjer poteka ljudska vstaja. V kakš- ni drugi državi bi ministrica že davno odstopila," je dejal vodja socialistov v parlamentu Jean-Marc Ayrault. Minis- trica Alliot-Marie je za razburjene pos- krbela že januarja, ko je v času, ko so iz Tunizije prihajala poročila o žrtvah protestov, izjavila, da bi lahko franco- Franco-ska zunanja mi-ni-stri-ca Mi-che-le- Allo-t-Mari-e-je- v Tuni-zi-ji- v času ne-mi-ro-v do-pusto-vala bre-z slabe- ve-sti-. (Reuters) ska policija izurila tunizijsko, kako vzdrževati red. Francija je sicer vzdrževala dobre odnose z režimom Ben Alija, mu pa, potem ko je zbežal iz države, ni dala zatočišča. (sta) V izgredih v Tuniziji štirje mrtvi Policija v tunizijskem mestu Kef je v soboto streljala na skupino protestnikov, ki so zahtevali odstop vodje policije v mestu zaradi domnevnih zlorab položa- ja. Ubiti so bili najmanj štirje ljudje. Med protesti naj bi vodja policije udaril neko žensko, to pa je sprožilo oster odziv demonstrantov, ki so začeli na polici- jo metati kamenje in molotovke. Policija je na napad odgovorila s streljanjem, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje, dva na kraju streljanja in dva kasneje za po- sledicami poškodb. To je bil najhujši incident v Tuniziji po padcu režima predsednika Zina El Abdi- na Ben Alija, ki je 14. januarja po več tednih protestov zapustil državo. (dpa)