URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Pogoj za pridobitev študentskega posojila je džravna štipendija ali pa poroštvo staršev. (Tit Košir) Študentska posojila pri nas niso priljubljena Tretjina štu-dentov ima štipendije, večina tistih, ki potrebujejo denar za štu-dij, se odloča za štu-dentsko delo MIRJANARIBIC Financiranje študija je precej zajetna investicija za starše, če otroci nimajo štipendije ali kakšnih drugih virov za- služka. Slovenski študentje se preživ- ljajo predvsem s študentskim delom, zato tudi vztrajajo pri ohranitvi dose- danjih pravic do študentskega dela. Le redki so tisti, ki imajo bančna posojila, štipendije pa ima manj kot tretjina štu- dentov. Kaj je zajeto v stroških študija Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) študente vsako leto pred začetkom štu- dijskega leta opozarja na nevarnosti študentskih posojil, ki študentom po- menijo breme, ponudba bank pa je ko- mercialno naravnana. Socialno šibkejši študenti ne bi mogli študirati brez socialne pomoči ali soci- alnih štipendij. Dejstvo je, da bi imelo veliko študentov brez primerne social- ne pomoči onemogočen dostop do štu- dija. Visokošolski stroški niso samo šolnine, kar velja za študij ob delu, temveč tudi drugi stroški, povezani s študijem (vpisni stroški, strokovne ekskurzije, terensko delo, nakup študij- ske literature ...), ter življenjski stroški (najemnina, prevoz, prehrana). Posojila in štipendija lahko pokrijejo le del stroš- kov, zato je pri nas zelo razširjeno štu- dentsko delo. V Veliki Britaniji povprečni dolg 23 tisoč evrov Primeri iz tujine so dobro opozorilo tudi za naše študente. Študentska orga- nizacija Slovenije preko svoje spletne strani in drugih oblik obveščanja nava- ja podatke, koliko so zadolženi študent- je v tujini. Po njihovih podatkih znaša študentski dolg v Veliki Britaniji več kot 5,7 milijarde evrov za leto nazaj. "Od leta 2009 je povprečna zadolže- nost mladih diplomantov okrog 23.000 evrov. Doba odplačevanja je 15 do 25 let (povzeto po: Lockhart 2009). Prav tako zadolženost kar 30 odstotkov oseb z diplomo pomeni veliko zadolženost prebivalstva ter težje doseganje višine Skoraj 1 milijonov evrov za doktorski študij Država letos namenja skoraj 11 milijonov evrov za financiranje doktorske- ga študija. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je ta mesec odobrila objavo štirih javnih razpisov štirih slovenskih univerz za sofinanciranje doktorskega študija in spodbujanje sodelovanja z gospodar- stvom in reševanje aktualnih družbenih izzivov Generacija 2010, za katere je na voljo skupno 10,9 milijona evrov. Predmet javnih razpisov je sofinanciranje doktorskega študija študentov, ki so v študijskem letu 2010/2011 oziroma bodo na univerzi vpisali doktorski študij in bodo med uradnim trajanjem doktorskega študija, kakor je bil akre- ditiran, v okviru raziskovalnega dela, vezanega na doktorski študij, objavili znanstveni članek ali patent ali uspešno opravili zagovor doktorske naloge oziroma pridobili naslov doktor znanosti ali najkasneje v 12 mesecih podalj- šanega roka brez sofinanciranja uspešno opravili zagovor doktorske naloge oziroma pridobili naslov doktor znanosti. (mr) plač, ki so jih pričakovali z diplomo. Štu- dentski dolg v Veliki Britaniji naj bi zna- šal več kot 5,7 milijarde evrov. V dveh letih od uvedbe sistema šolnin in 'ugod- nih študentskih kreditov' se je delež študentov, ki prihajajo iz socialno šib- kejšega dela prebivalstva, zmanjšal. Tri četrtine mladih iz socialno šibkejšega dela prebivalstva je kot glavni razlog, da niso vstopili v visokošolsko izobra- ževanje, navedlo strah pred zadolževa- njem," navaja ŠOS. Najemanje posojil ali prodaja znanja V Evropski uniji lahko študentje dobijo ugodna posojila. Dilema, ki je vseskozi prisotna pri študiju, je: ali biti dolžnik banki ali pa sam nekaj ustvariti in do- biti nepovratna sredstva za lastne ideje in ustvarjanje dodane vrednosti. Na seminarjih in konferencah, ki jih organizirajo univerzitetni inkuba- torji, tehnološki parki in druge ustano- ve, ki so lovci na strokovnjake z dobro idejo, smo izvedeli, da je za študente najboljši način financiranja študija vključevanje v raziskovalne centre uni- verze ali pa podjetniške centre. Mnogi slovenski študenti se prijav- ljajo tudi za nagrado za najboljšo po- slovno idejo leta in dobijo nepovratna sredstva za svoj projekt, to je le simbo- ličen znesek nekaj tisoč evrov, vendar je dragocen vir dohodkov. Podjetniške projekte študentov preko naših bank in v sodelovanju z Slo- vensko investicijsko družbo - banko fi- nancira tudi Evropska investicijska banka (EIB), ki je neprofitna banka in deluje na podlagi politik. Za razliko od komercialnih bank EIB ne vodi oseb- nih bančnih računov, ne ponuja stori- tev pri okencih ali zagotavlja svetovanj za zasebne naložbe. EIB ponuja dolgo- ročna posojila za kapitalske naložbe (zlasti stalna sredstva), vendar ne zago- tavlja donacij. Lastnice EIB so države članice Evropske unije. Skupaj prispe- vajo k njenemu kapitalu. Ker je EIB ne- profitna banka, lahko ponuja posojila pod izredno ugodnimi pogoji. Za študente raziskovalce je zelo po- membno, da vedo, kje in kako lahko pridobijo vire financiranja za svoje pro- jekte. Najboljši naslov so seminarji, ki jih organizirajo podjetniški in univer- zitetni inkubatorji in druge ustanove neprofitnega značaja. Samo odstotek študentov vzame posojilo Pri slovenskih bankah so bančna po- sojila za študente običajna ponudba banke. Vse banke ponujajo študentom nižje stroške vodenja računa, pri po- sojilih pa imajo ugodnejšo obrestno mero. Pogoj za pridobitev študentske- ga posojila je državna štipendija ali pa poroštvo staršev. Višina posojila se giblje od 2000 do 5000 evrov in ga je možno odplačati v nekaj letih. Skoraj- da ni odloga odplačevanja posojila za eno leto, posojilo je treba začeti vračati takoj. Zaželeno je, da so študentje komi- tenti bank in da na svoj račun prejema- jo zaslužke od študentskega dela. V Sloveniji je v povprečju en odsto- tek študentov, ki najemajo komercialna študentska posojila pri bankah, posoji- la pa so za nakup opreme ali kakšnega rabljenega avtomobila. Kot smo izvede- li, slovenske banke nimajo problemov z vračanjem študentskih posojilih, ker za njih garantirajo starši, ki so redno zaposleni. Na katera področja bi se morala osredotočiti slovenska vlada Gospodarstvo Zaposlovanje Plače oz. štipendije Zmanjševanje brezposelnosti Pokojninska reforma Sociala Korupcija Delo vlade Zdravstvo Tajkuni V E Č ER 31 % 36 % 25 % 22 % 2 0 % 16 % 13 % 13 % 13 % 10 % N=632 Vir: Valicon Pesimizem pri Slovencih Le trije od desetih vprašanih v Valiconovi raziskavi pričakujejo, da bo leto 2011 boljše od leta 2010. Več kot polovica državljanov je z življenjem v Sloveniji na splošno nezadovoljnih, večina jih v letu- 2011 tudi ne pričakuje izboljšanja Leto 2011 bo po mnenju več kot dveh petin vprašanih slabše od leta 2010, le trije od desetih pa pričakujejo, da bo leto 2011 boljše. Glavni razlogi za pe- simizem so slabo gospodarstvo, brez- poselnost in slabo vodenje države, medtem ko se tisti, ki pričakujejo boljše leto, nadejajo konca gospodarske krize oz. so pozitivno naravnani zato, ker so po naravi optimisti, med drugim ugo- tavljajo v družbi Valicon, kjer so konec lanskega leta izvedli redno vsakoletno anketo, s katero so med drugim izmeri- li tudi pričakovanja za leto 2011. Kar 70 odstotkov vprašanih meni, da bo leto 2011 slabše ali kvečjemu enako kot leto 2010, med njimi jih več kot polovica (43 odstotkov) meni, da bo slabše. Pričako- vanja so v primerjavi z letom poprej še nekoliko bolj pesimistična. Med glavni- mi razlogi za takšna pričakovanja nava- jajo gospodarsko krizo (32 odstotkov), slabo vodenje države (29 odstotkov), več brezposelnosti (19 odstotkov) ter nepošteno oz. kriminalno delovanje (18 odstotkov). Tistih 30 odstotkov vprašanih, ki pričakujejo boljše leto, pa meni, da bo k temu pripomogla go- spodarska rast (19 odstotkov) oz. konec krize (14 odstotkov). Zanimivo pri tem je, da se skoraj petina "optimistov" (17 odstotkov) sklicuje na optimizem kot stanje duha, nekateri pa so takšno misel povzeli kar s pregovorom "upa- nje umre zadnje". Z življenjem v Sloveniji na splošno je zelo nezadovoljnih več kot petina vprašanih (23 odstotkov), še dodat- nih 30 odstotkov jih je nezadovoljnih, skupno je torej z življenjem v Sloveni- ji nezadovoljnih več kot polovica ozi- roma 53 odstotkov vseh vprašanih. Na drugi strani se kot zelo zadovoljen z življenjem v Sloveniji opredeli manj kot odstotek vprašanih (lani 2 odstot- ka), 22 odstotkov pa jih pravi, da so na splošno zadovoljni (lani 29 odstotkov). Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji, če- prav slabše kot leta 2009, pa očitno ne vpliva v večji meri na osebno zadovolj- stvo, saj je z osebnim življenjem zelo za- dovoljnih 11 odstotkov vprašanih (lani 16 odstotkov), še nadaljnjih 54 odstot- kov pa je zadovoljnih (lani polovica). Z osebnim življenjem je sicer zelo neza- dovoljen vsak dvajseti (5 odstotkov), nezadovoljen pa vsak deseti prebiva- lec. (gr) Lanska prodaja novih hiš in stanovanj v ZDA padla že peto leto zapored V ZDA so leta 2010 prodali za 14,4 odstotka manj novih stanovanj in hiš kot v letu 2009, kar je najmanj v 47 letih od obstoja tovrstne statistike ministrstva za trgo- vino in pomeni že peti zaporedni letni padec po petih letih zaporedne rasti. Leta 2010 so v ZDA prodali 321.000 novih hiš in stanovanj, vendar pa se je položaj v zadnjem mesecu prejšnjega leta malce izboljšal. Decembrska prodaja je bila za 17,5 odstotka višja o novembrske in je na letni ravni znašala 329.000. Kljub temu pa je ta številka daleč pod tisto, ki jo analitiki postavljajo kot mejnik dobrega stanja na trgu, to pa je 600.000. Srednja cena novega stanovanja in hiše, to je tista, od katere je natanko polovica višja ali nižja, je z novembrskih 215.500 dolarjev decembra porasla na 241.500 dolarjev, v primerjavi s srednjo ceno leta 2009, ki je znašala 221.900 dolarjev, pa je lani porasla za 2,4 odstotka. Prodaja je decembra v primerjavi z novembrom krepko, za 71,9 odstotka, napredovala na ameriškem zahodu. Za 3,2 odstotka je porasla na srednjem zahodu, za 1,8 odstot- ka na jugu, na severovzhodu pa je nazadovala za pet odstotkov. Nacionalno zdru- ženje gradbenikov stanovanj in hiš ocenjuje, da vsaka tovrstna nepremičnina navrže 90.000 ?????? v davkih in zaposli povprečno tri ljudi na leto. (sta) Poteza Naložbe za Interenergo Albanija iztržila 1,7 milijona evrov Okrožno sodišče v Ljubljani je dalo soglasje k sklenitvi pogodbe o prodaji 54,90- odstotnega deleža Poteze Naložb - ta je od julija lani v stečaju - v družbi Inte- renergo Albanija. Omenjeni delež bo za 1,7 milijona evrov kupila kosovska premoženjska zavarovalnica Dukagjini, ki je v lasti Pozavarovalnice Sava. Kot je razvidno iz objave na Ajpesu, bo družba Dukagjini poleg že omenjene kupnine dala tudi jamstvo za bančno garancijo v višini 7,23 milijona evrov, in sicer pod odložnimi pogoji, ki jih vsebuje pogodba o prodaji deleža v družbi Inte- renergo Albanija. To je Poteza Naložbe z družbo Dukagjini kot edinim ponudni- kom in predkupnim upravičencem sklenila 3. decembra lani. Prodajna cene za večinski delež v albanski družbi je bila dosežena na podlagi pogajanj. Sodišče je ugotovilo, da vrednosti poslovnega deleža Poteze Naložb ni bilo mogoče oceniti s cenitvijo na podlagi primerljivih tržnih cen, zato je bilo treba opraviti druga de- janja za pridobitev potrebnih informacij. Vsem zainteresiranim so poslali poziv za nezavezujoče ponudbe. Sodišča je ugotovilo, da višje cene ni bilo mogoče dose- či. Družba Dukagjini s sedežem v Prištini je od lanskega januarja v 100-odstotni lasti Ppozavarovalnice Sava. Sava Re je prvih 51 odstotkov delnic kosovske zava- rovalnice kupila že jeseni 2006, januarja lani pa še preostali del, katerega kupni- no v višini 8,5 milijona evrov naj bi plačala v začetku letošnjega leta. (sta)