URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV
bleinov našega celotnega kulturne ga in prosvetnega razvoja. U vajanje družbenega upravlja nju v naše knjižnice se je v pretek lem letu intenzivno nadaljevalo. Tu naj om enim zlasti uvedbo družjbe- nega upravljanja v našo najpo m em bnejšo bibliotečno ustanovo, Narodno in univerzitetno knjižnico. Prav kmalu ne bo več pri nas po m em bnejše knjižnice, ki ne bi bila zajeta v sistem u družbenega uprav ljanja. Posebno skupino tvorijo proble mi knjižničarskih uslužbencev. Glede pom anjkljivosti, ki jih ima Zaikon o javnih uslužbencih v zvezi z napredovanjem pripadnikov naše stroke, je društvo v sporazum u z drugimi republiškim i društvi in z zvezo pod vzelo vse potrebno' pri m erodajnih organih. Po zadnjih vesteh so naiše zahteve naletele na razum evanje, bo pa še precej tru da za dosego končnega uspeha. Podobna je stvar glede izpitnili programov, ki naj bi jih v zvezi z Zakonom o javnih uslužbencih predpisale zvezne uredbe. V naši republiki se za zdaj pač držim o starih programov. Potrebno bi bilo zlasti čim prej rešiti vprašanje iz pitnega programu za izjemno na predovanje knjižničarjev III. vrste v JI. vrsto. G lede položajnih plač je bilo potrebnih in tudi storjenih veliko intervencij, dokler ni biilu zadeva z znanim odlokom izvršne ga sveta dokaj ugodno rešenu. K ljub temu pu je še nekaj knjižnic, zinsti republiškega značaja, kjer uslužbenci še niso prevedeni v no ve položajne plače. S tem v zvezi naj om enim tudi problem p oložaj nih plač znanstvenih sodelavcev, ki jih je določeno število zaposlenih tudi v nuši stroki; to vprašanje tudi še ni rešeno. Glede šolanja in izobraževanja strokovnega kadra se je odbor dr žal postavljenih sklepov, ki so že b ili ozirom a so na najboljši poti, da se uresničijo. V zvezi z izdajanjem bibliotekarske strokovne literature naj tu omeniim sam o naše strokov no glasilo »Knjižnico«, ki je v zad njem letu dosegla tako razveseljiv napredek. V zvezi s strokovno lite raturo nuj omenim tud pom em bno publikacijo, ki jo v počastitev 40- letnice K PJ pripravlja naše dru štvo. K olektiv kranjske študijske knjižnice je namreč pod vodstvom prof. Bunca pripravil bibliografijo priročnikov, del in člankov, k i jih potrebujem o pri proslavah raznih praznikov. Posebna kom isija pri pravlja končno redukcijo publika cije, ki bo izšla v založbi Prosvet nega servisu. Na področju ljudskega in delno tudi ostalega knjižničarstvu se je dejavnost društva uspešno razvija la v okviru postavljenih nalog in ob tesnem sodelovanju med refe ratom za knjižnice republiškega Sveta za kulturo in prosveto na eni ter strokovnim i sekcijam i našega društva in društvenim odborom nu drugi struni. Poleg ostalih dejavnosti nušegu društvu moramo posebej poudariti izredno pomem bno dejstvo, ki se ga vedno ne zavedam o dovolj. Prav rudi numreč pozabi jamo, da je vr hovno vodstvo strokovne organiza cije vseli jugoslovanskih bibliote karjev že polna tri leta v Ljubljani, in sicer v rokah elanov nušegu društvu, ki z vsemi svojim i močmi in nenehno podpira delo vodstva naše bibliotekarske zveze, zavedajoč se dejstva, da se po delu zveze na njenem sedežu v L jubljani dejan sko vrednoti ne sam o D ruštvo b i bliotekarjev Slovenije, tem več tudi celotno slovensko knjižničarstvo. V edeti moramo, da je delo, ki ga opravlja naša zveza, zares veliko — tako v organizacijskem , v m edna rodnem in strokovnem oziru — in da im ajo pri tem delu in uspehih ravno člani našega društva, in s tem naše društvo, svoj lev ji delež. Zadnje dni m aja pa bo v Beogradu IV. kongres Zveze društev biblio tekarjev FLRJ. Zato bosta nasled nja dva m eseca tudi v našem dru
RkJQdWJsaXNoZXIy