URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

torej kaže, da m o ra jo dvoriti m ejo k n již n e g a fonda strokovne knjižn ice sodobna k a p ita ln a dela iz n a jb liž jih sosednjih strok. S trokovna k n již n ic a s p erspektivo ra zv o ja v specialno z n a n ­ stveno kn jižnico ipa m ora še posebej paziti, d a si u stvari trden historični fond lite ra tu re iz svoje in n ajb liž jih strok. N a jv e č ji del fonda specialne in strokovne knjižn ice pa se­ s ta v lja jo po pravilu časopisi in revije, k e r mnogo h itre je kot k n jig e p o s re d u je jo obvestila o sodobnih te ž n ja h in o d k ritjih na p o d ročju neke znanstvene discipline oziroma stroke. Saj j e pri delu teh k n jižn ic iprvcnstveno važna ak tu aln o st in hitrost posre­ d o v an ja novih inform acij, zn anstvene in strokovne literatu re, / a t o se za n a k u p časopisov in revij troši dve tre tjin i s k u p n ih finančnih sredstev 'specialne oziroma strokovne k n jižn ice, ne r a ­ čun ajo č ipri item za m enjav o za m orebitne lastne p u b lik acije. P o ­ leg k n jig in časopisov sp ad a jo v fond n ek aterih stro k o v n ih k n již ­ nic tudi raizna tiskana in ne tisk a na poročila, strokovne analize, katalogi, prospekti, geografske k arte , fotografi j e itd., k a r j e zla­ sti pomembno za do kum entacijo. Da j e vsa ta m nožina kn jižn eg a fonda dostopna interesen ­ tom, skrbi v vsaki knjižnici p ra v iln a u red itev in organizacija dela. T u ni potrebno posebej o m enjati, da m o ra biti osnovna stro ko v na obdelava k n již n e g a g radiv a v specialni znanstveni in strokovni knjižnici v s k la d u s p rin cip i dela v vseh d ru g ih zn a n ­ stvenih knjižnicah. Medtem ko splošne znanstvene knjižnice tra jn o h r a n ijo vos tisk, zlasti domač, pa h ra n ijo specialne in strokovne knjižn ice samo tisto, k a r jim j e ipotrebno in zastarele tiske lahko izločajo. Ves fond j e tre b a inv en tariz irati in k a ta lo ­ gizirati. P re d tem se k n jig e ne sm ejo izposojati. K njig e naj bodo p rim ern o h ra n je n e in zavarovane. Poleg obveznega abecednega imenskega k atalo g a j e za specialne in strokovne kn jižn ice b i­ stveno važen tudi stvairni katalog, če ni. p ra v zaradi specializa­ cije v zbirki, m o rd a še bolj priročen sistematični katalog, z g ra je n seveda na p raviln i p ra k tič n i uporabi m ed n aro d n e decim alne k l a ­ sifikacije. N e k atere k n jižnice bodo za svoje specifične p otrebe izdelale še d ru g e vrste katalogov, kot so regionalni katalog, k a ­ talog gospodarskih p o d je tij, ustanov, organizacij itd. P redvsem v elja poudariti, d a p re d s ta v lja važen pogoj za uspešno delo specialnih in stro k o v n ih k n jižn ic an alitična obde­ lava k n již n e g a gradiva. Ce interesent išče lite ra tu ro o nekem predm etu, ni zanj važno, ali bo to k n jig a, članek iz časopisa, g eografska k a rta , statistika, katalog, zako n sk i predpis ali k a j drugega. Vsa lite ra tu ra o n e k e m v p ra š a n ju bi m o ra la biti zbrana n a enem mestu, pa naj bo to sistematično u re je n katalo g ali si­ 15