URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

valcev od knjig. N a ju g o d n e jš a j e ra /p o stav itev k n jig v 2-metr- skili k o ja h z mizicami za enega ali dva (bralca. 3. K a d ar stoje police sam e brez vmesnih mizic, ra ču n ajm o z vmesnim razm akom n a jm a n j I m ali 1,5 m, da se bralci pri b rs k a n ju m ed seboj ne motijo. Pri tem ne smemo pozabiti, da m ora biti sp odnja bralcem n a m e n je n a polica vsaj 40—50 cm od tal, v r h n ja p a n ajveč 1.80 m visoko, k a r da torej sauno 1.20 m uporabne višine stela/, ali 4 - 5 polic, to j e največ do 250 k n j i g v stelaži. 4. Policam, p o stav ljen im v koje, .s čimer p o d a ljšu je m o ra z ­ stavne stenske p o v ršin e za 50—60 %, lahko d o dajam o prosto stoječe k n již n e stelaže, ki p a s svojo višino ne smejo zak rivati pogleda na bralce. Zato naj ne sežejo nad 120 cm ali 150 cm, k a r pomeni, d a im ajo sam o po tri police za okrog 150 knjig. 5. Že pri p re raču navanju površine izposoijnega prostora m oram o upoštevati tudi ured itev k n jig v policah, k j e r ne bodo postavljene po velikosti in zaporedni številki, k a r d o v o lju je n aj- ekonom ionejše iz ra b lja n je prostora, temveč po strokah, ki jih bomo po obsegu k n jižn ice in n jen i raznobarvnosti drobili na m anjše, za bralce pom em bne enote. P ri vsaki enoti p a m oram o upoštevati razen obstoječe zaloge tudi nab av n e p ersp ek tiv e za n ek a j let (vsaj pet let). P ri pultnein sistemu bi, vzeto teoretično, vsako n ab a v lje n o delo za vedno ohranilo svojo lokacijo, ki mu jo j e določilo prv o signiranje, k e r dobi pač vsak a noviteta svoje zaporedno mesto. P ri svobodnem pristopu pa m oram o računati s stalnim i p re m ik i v o k v iru skupin, k e r d oločujejo novo n ab a v ­ ljenim k n jig a m m esto na polici tri prvine: stroka, abecedno za­ p o re d je p isatelja in abecedno zap o redje naslova. Sam a snovna razporeditev zahteva torej d o k a j več polic k a k o r pa razporeditev po formatu. R azlika j e za p rib ližn o eno petino. P rav zaradi tega ne bomo postav ljali v knjižnici s svobod­ nim pristopom vseh izvodov v izposoj ni prostor, čeprav bi s tem k n již n ič a rju delo olajšali, tem več bomo imeli za ču v a n je d u p li­ k atov še skladiščni prostor, k j e r so k n jig e n aju g o d n e je p o ­ s tav ljen e po strogem abecednem re d u p isateljev in naslovov, k e r bi povzročalo p o s ta v lje n je po inven tarn i številki, k i j e edi­ no oštevilčenje izvodov, kom plicirano iskanje, posebnih skladišč­ nih lo kacijsk ih sig natu r p a n ik a k o r ne bi mogli priporočati. K a d ar bomo p ro je k tira li izposojni p ro stor za svobodni p r i ­ stop. 1><> torej naša kalkulacija nekako tak ale: 34