URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

med življenjepisi, opozorjen in si ho ogledal še drugo skupino. Še pomembnejše so takšn e kazalke pri poljudnoznanstvenih delih. S p re sig n ira n jem j e bistveno delo op ravljeno. K njige sedaj samo postavim o po abecednem zap o red ju in k n již n ic a j e p r i ­ p ra v lje n a za izposojanje. P ri tem p a ne smemo pozabiti p o stav ­ lja ti z b ra n a in izbrana dela posebej, k o r j e v n jih po več del različne vsebine. T rdinovo Zbrano delo, k n jig a ITT. dobi torej oznako 8 T R D z 77/, C ankarjevo Izbrano delo, knjiga VII. pa 8 C A N i VIJ. S igniranje, k a k o r sem ga razpletel, p ra v gotovo še ni popolno; v s a k d a n ja p ra k s a bo p okazala njegove slabosti in j i h o d p ra v ila tem laže, k e r j e način elastičen k a k o r noben d ru g in nim a n ik a ­ k rš n e zveze z evidenčnim postopkom ne p ri vpisu ne pri izposoji, k j e r j e pom em bna samo večna k on stan ta — in v e n ta rn a številka. P ra v zaradi tega bi bilo kazno, če bi vodili in v en tarn e k n jig e po letih — k a r j e v b istv u zapo redje prihodov ne p a in v e n ta rja —, in v en tarn e številke pa bi ob tem zahtevale om ejitev z letnico, n. pr. 12/57, 12/58 itd- Pri svobodnem pristopu ni nam reč signira­ n je nič drugega k a k o r na k n jig e p renesen sistematični katalog, ki ga tako m ora im eti vsaka k njižnica. P ra v zaradi tega ni s p r e ­ m em ba v s ig n ira n ju ob u v e lja v lja n ju svobodnega p ristopa n i­ k a k r š n a ‘nasilnost, k i bi v iživo zadela delo v k n jižn ici in bi jo lahko izvedli v n e k a j dneh. Zagovorniki pultn ega sistema prostega p risto pa navadno ne o d k la n ja jo k a r naravnost, p rizn a v ajo m u celo prednost, da p rid e p ri n jem b ra le c v ožji k o n ta k t s knjigo, da j e v p ro m etu večje število kn jig , da dobi b ra le c do k n jig e intim nejši odnos in se poglobi njegova te ž n ja p o sam oizobraževanju itd., vedno pa končuje z ugovorom, da vse to res drži, toda za svobodni p ri­ stop m orajo biti l j u d je p rim e rn o vzgojeni, n jih o v a k u ltu rn a r a ­ ven m ora biti tolikšna, k a k o r j e naši lju d je še niso dosegli, pa bodo za radi tega samo spravili k n jig e v n ered in j i h krad li, načela, n aj gredo k n jig e med lju d i, pa pač ne sm em o vzeti tako na široko. Na ta ugovor bi lahko re k li: Res je, d a bodo lju d je p ri b r s k a n ju k n jig e razm etali, pa čeprav j i m bomo dali kot pom agalo m a j h n a ravnila, ki n a j jih za tik a jo tja, k j e r so vzeli s police k n jig o — to d a k n již n ič a r je v a naloga je, d a tudi te k n jig e stalno u re ja , k a k o r j e u re d il one, ki so jih l j u d je vrnili, ali pa jih j e na bralčevo željo prinesel na p u lt na ogled. V p ra ­ š a n je k r a j e se pa pri nas navadno p re tira v a. Iz p rak se v k n j i ­ g a rn a h in k n jižn icah j e znano, da k r a j a ne presega 0,04%, k a r j e v sek a k o r pod svetovnim povprečjem , ki šteje do 0,2 °/o. Na 38