URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

z vseli področij. Katalogizacijski sistem je treba prilagoditi fon­ dom in ga sestaviti tako, d a bo dovolj elastičen, širok in sposoben zajeti vse knjige. To p a je zelo težko, v end ar razlika v dein splošne in specialne zn anstvene k n jižn ice ni posebno velika. Strokovna knjižnica m ora obseči tu di vsa m ejna področja svoje stroke, splošna znanstvena knjižnica p a kaj ra d a v nekaterih panogah svojih knjižnih fondov postane specialna. V zn an­ stvenih k n jižnicah m o ra biti katalo gizacija — zlasti stv a rn i k a ­ talog — čim popolnejša in hitrejša ter mora zajemati tudi članke iz stro k o v n e period ik e t e r važnejša p o g lav ja liz m onografij. O ra zlik ah in predno stih p redm etnega in sistem atskega k a ­ taloga (zlasti decimalnega kataloga) je bilo dovolj povedanega v Knjižnici II (1958). V zvezi z znanstvenim i k n jižn icam i bi k a ­ zalo pripom niti še naslednje: Velike k n již n ic e z bogato trad ic ijo še n ad a lje vodijo p r e d ­ m etne kataloge, ki jim počasi d o d a ja jo sistem atske elemente. T ak o j e n a ro d n a k n jižn ica na D u n a ju leta 1953 začela p rip ra v ­ ljati svoj deveti pred m etni k atalo g in n jen ln b lio tek a r H. A lk er pripom inja, da se že jav lja težn ja po novem katalogu, ki bo morda sistem atski decim alni katalog. Zanimivo j e tudi, d a j e leta 194S k n jižnica Unesca v Parizu opustila decimalno klasifikacijo in uvedla sistem w ashingtonske Kongresne k njižnice, nato pa se j e vrnila nazaj k decim alnem u katalogu, k e r so n je n i b ib lio te k a rji spo­ znali, d a j e sistem m odn arod n e decim alne k lasifik ac ije (DK) pri- k ladnejši. Na d ru g i stran i p a imamo spcoia.lno znanstveno k n j i ž ­ nico v L ju b lja n i, ki j e u v ed la ko m binacijo s tv arn e g a in siste­ m atskega katalo g a (Knjižnica oddelka za zgodovino SAZU), dočim u p o ra b lja o s re d n ja k n jižn ica Slovenske a k a d e m ije zna­ nosti in umetnosti decim alno klasifikacijo. G lede dolžine decim alnih k lasifik ato rjev j e pripom niti, da j e pri tistih področjih, k j e r j e pričak o vati stalni dotok, bo lje k atalo gizirati n atan čneje, kot pa se o m ejiti na dvo ali troinestni decim alni vrstilec. Š vicarska izd aja tablic DK iz I. 1947 p rip o ­ roča, da se vrstilec deli šele, ko se n a b e re 20—30 listkov, v p raksi pa se j e ta nasvet .izkazal za zelo neum esten, k e r t r a j a p regled 30 knjiig in d o p o ln jev an je vrstilca dalj časa. kot pa pripis 1 —2 mest iz d islok acijskega k lju č a na k arto te čn i listek. S trokovne in znanstvene knjižnice, zlasti še liste, ki bodo začele ali pa že o p ra v lja jo d o k um entacijsko službo, naj vsek a k o r k atalo g izira jo natančno; ako p a jih dolžina vrstilca moti, n a j ga v celoti nav e d ejo v dislokacijskein k lju č u na h rb tu glarvnoga t. j. m atičnega listk a lin n a j po d črta jo toliko mest, koliko r misli­ jo. da jih j e dovolj za zadostno klasifik acijo te k n jig e v deci- 60