URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

tiska v s k o ra j vseh naših knjižn icah . T a k i in podobni prim eri so n a dn evn em redu, v bodoče p a j i h bo še več. Ce so g o rn ja ra z m išlja n ja vsaj v glavnem vzbudila p re p ri­ ča n je o sodobni (tekoči) in arh iv sk o -m u zejski (retrospektivni) vrednosti periodičnega tiska, o potrebi posebne pozornosti, k i jo zaslužijo zlasti časniki, o n ezadovoljivem s tan ju , k i na tem p o d ­ ro č ju v la d a pri nas, zlasti pa o nujnosti, da se periodični tisk, posebno časniki, sk rb n o o b d elu je ter h ra n i v večjem številu k n jižn ic in v razn ih k r a j i h naše o žje domovine, s k r a tk a — o po­ trebi, d a se periodični tisk o b ra v n av a z isto tem eljito stjo in stroko v no stjo kot k n jig e in d rugo kn jižn ičn o gradivo, potem bi bil nam en tega član ka dosežen. V n a d a ljn je m o b ra v n a v a n ju p ro ­ b lem atike periodičnega tisk a pa bi bilo m orda želeti, da se loti­ m o tu d i teoretične in p ra k tič n e s tra n i stro k ov n e obdelave in h ra n itv e raznih v rst periodik. SLOVAR SLOVENSKIH PSEVDONIMOV jCff.E MUNDA Naša b ib liog rafija j e n a p ra v ila po vojni razveseljiv in lep k o ra k nap rej. Z m ajh no , a razu m ljiv o zamudo izh aja leitna slo­ vanska b ib lio g rafija knjiig in člankov. P red nekaj leti j e pričela iz h a ja ti v Z agrebu ju go slo vansk a b ib lio g rafija ra zp ra v in č la n ­ kov, ki so izšli v ju go slo vansk ih p erio d ik a h itn zbornikih do leta 1945 in ki zajem a tudi slovenski delež. P r i p r a v l j a se obsežna bib lio g rafija slovenskega tiska do osvoboditve. Razen tega j e izšlo še več m anjših, a pom em bnih b ib liografij. P re j ko slej pa bo 'troba sestaviti še slovensko bib liog rafijo bibliografi j in slo­ v a r slovenskih psevdonimov. Tem u z a d n je m u — s lo v a rju —• naj velja nekaj misli. Psevdonim ologija j e pri nas dokaj zanem arjen a. N ekaj se je u k v a r ja l a z njo lite ra r n a zgodovina, vendar j e bila pozorna s a ­ mo na naše vidnejše k n jižev nike. D ruge panoge so posvečale tem u v p ra ša n ju m a n j pozornosti. B ibliografija se j e šele po letu 1945 resno in sistematično s p o p rije la z ra zreševanjem psevdoni­ mov, šifer in anonimov. D anes p o te k a to d elo k o lik o r se le da točno in sočasno. Z vsako (knjigo Slovenske b ib lio g rafije dobimo p ra v z a p ra v že tudi slo v ar psevdonim ov za ono leto. K lju b iska­ nju informacij naravnost p ri u redništvih in založbah se še vedno pripeti, da ositame k a k še n psevdonim n erazrešen ali d a j e kak šn a razrešitev nepravilna. T e pomanjkljivosti bo lroba popraviti čim- 70