URN_NBN_SI_DOC-R92DORX9

Pravo nasprotje učenjaškega Matija Čopa je bibliotekar, »ki niti ponoči niti podnevi ne žre knjige, od sebe pa daje samo fige«. Tip bi­ bliotekarja, ki je izredno komunikativen, uglajen, ki zna prodati tudi prazne strani, ki zna izposoditi knjigo, ki sploh še ni izšla, ampak je »trenutno nimajo v knjižnici«, in ko brska po katalogu, ugotovi, da za­ nikrni katalogizator še ni uvrstil kataložnega listka. Spotoma pa čaka­ jočemu uporabniku govori in razlaga in obljublja literaturo, o kateri nima pojma in nestrpnega uporabnika sploh ne pusti do besede, ker se boji, da le-ta s kakim novim vprašanjem ne bi izmeril obsega njegove strokovnosti. Tretji tip bi v dosedanjem stilu lahko opredelili kot bibliotekarja, »ki ponoči spi, podnevi žre knjige, od sebe pa daje užitne fige«. To je tip urejenega, solidnega knjižničnega delavca, ki točno prihaja na delo, spočit in naspan. Čas, ko ni uporabnikov, porabi za strokovno delo oziroma študij. Sledi razvoju svoje stroke in si prizadeva, da bi s svo­ jim znanjem, ki ga stalno posodablja, nudil uporabnikom uporabne in­ formacije. Vsi ti trije tipi bibliotekarjev so seveda samo rahel stik s proble­ matiko, ki je pri obravnavanju lika bibliotekarja prav gotovo pomem­ bna. Med bibliotekarskimi načeli Donalda J. Urquharta je tudi načelo: N obena knjižnica ni otok. Knjižnice morajo biti otočje, med seboj po­ vezano z vsemi komunikacijami, ki jih premore sodobna informacijska tehnologija. Tudi bibliotekar ne sme biti otok: ne v svoji knjižnici, ne zunaj nje. To velja tudi za njegovo znanje. Vladimir Jokanovič pravi, da m ora imeti bibliotekar veliko življenjskih izkušenj, solidno splošno znanje, dobro mora poznati stroko ter psihologijo uporabnikov; ob vsem tem pa mora imeti smisel za komuniciranje, v nastopu mora biti samozavesten, vendar vedno primerno diskreten in zmeren. Celo vrsto raznih »mora imeti« in »mora biti«. Zdi se, da se pri oblikovanju upo­ rabnega bibliotekarja tem imperativom ne bo mogoče izogniti. Bibliotekar ne sme biti osamljen otok, brez vedno novih znanstev in povezovanj z ljudmi, ki so kakorkoli povezani z njegovim delom. V začetku smo omenili, da idealnega lika bibliotekarja ni mogoče uresničiti, da je to fikcija. Idealnega bibliotekarja, ki bi imel v maksi­ malni meri vse potrebne lastnosti in sposobnosti, preprosto ni. Imamo pa bibliotekarje, ki so posamezne lastnosti in sposobnosti maksimalno razvili. Rešitev je v tem, da se ti posamezniki povežejo v tim. Ta tim lahko predstavlja idealnega bibliotekarja, ki dejansko obstaja in deluje. Hic Rhodos, hic salta! so menili Rimljani. V jeziku modernega