URN_NBN_SI_DOC-RGFDXYER

učijo, da v veliki večini p rim ero v obsega av to rsk a značnica več m est kot vrstilec UDK. Z ato p a je bolje, da u p o rab ljam o daljše in n a ­ tančn ejše vrstilce, ki nam povedo več kot k ra tk i: le -ti lahko s svo­ jim i m nogim i pom eni u stv a rja jo celo nepotrebno zmedo, k a r pa p ra v gotovo ni nam en nobene k lasifik acijsk e shem e. OPOMBE 1 R edfern B rian: O rganizing m usic in libraries. — London, C. B ing- ley (1966). 80 str. 8". — Prim , posebej str. 37—40! - R edfern analizira Deweyevo varianto (DC) zato so njegove trd itv e le delno pravilne v nadrobnostih; nam gre za načelna vprašanja. :i B. Redfern, o. c., str. 37—40. f' B. Redfern, o. c., str. 28. Celo BCM (The B ritish catalogue of m usic [classification]), ki je po njegovem m n en ju in tudi po m n en ju drugih piscev dandanes najboljša k lasifikacijska shem a, im a svoje n a p a k e ... Prim . diskusijo o n ek aterih vrstilcih UDK! (i B. Redfern, o. c., str. 9—19. 7 T riletne izkušnje učijo avtorja, da je A IK najvažnejši katalog: vsi uporabniki so povpraševali po natanko določenem delu znanega avtorja. Celo v debati, ko sem jim skušal p red staviti sistem atski katalog, so p re ­ vladovala avtorska imena. S tem pa seveda ni rečeno, da je stv arn i k a ta ­ log nepotreben; nasprotno, še kako potreben je, le da ga bolj poredko uporabljam o, pa ta k ra t natančno. In dek siran je ne sme biti grobo, tem več p rav podrobno. 0 Glej op. 7! — Tudi A IK im a zanim ive problem e, o k aterih bomo spregovorili kdaj drugič. 'J B. Redfern, o. c., str. 8: F aceta je skupina poddelitev nekega p red ­ m eta; te poddelitve im ajo skupne značilnosti, ki so svojske samo tej sk u ­ pini in ki ji dajejo im e; npr. »instrum ent« je faceta v glasbi: vse pod­ delitve te skupine označuje dejstvo, da so sredstvo, s k aterim glasbenik izvaja glasbo. 10 V UDK je skladatelj slej ko prej faceta le v lite ra tu ri o glasbi, v glasbeni literatu ri pa je značnica. R edfern nam reč analizira klasifik a­ cijske sheme, ki indeksirajo tudi ime avtorja, ki so torej nam enjene p red ­ vsem prostem u pristopu. 11 D ezim al-K lassifikation. D eutsche G esam tausg. . . . 7. Lief. — B er­ lin 1948, str. 1921—1296. — DK M itt. 1964, 65, list 445 (sprem enjena str. 1293 = 1293a). O faceti št. 11 (oblike posredovanja) gl. diskusijo o posebnih p ri- vesnih vrstilcih .089! l:! Ta trd itev je seveda lahko sporna, v en dar je v praksi m eja m ed sakralnim in profanim v instrum en taln i glasbi povsem nejasna. Zelo drzno bi bilo nam reč trd iti, da so npr. Bachove koralne predigre tako sakralnega značaja, da se sm ejo izvajati samo v cerkvi; ali pa narobe — da je sakralnega značaja npr. H ändlov koncert za orgle in orkester, če se m ora — zaradi pom an jk an ja orgel v koncertnih dvoranah — izvajati v bogoslužnem prostoru, da o koncertih za druge in stru m ente niti ne go­ vorimo. Dasi je bilo v zgodovini glasbe tudi nekaj poskusov takšne lo­ čitve (npr. sonata da chiesa in sonata da cam era), je to danes vprašanje,