URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

"Reševanje" evra? Dr. Jože Mencinger v Gospodarskih gibanjih analizira štiri možne scenarije, ki naj bi določali usodo denarne unije in rešili evro POVZEL: IVAN VIDIC Pred trinajstimi leti je bil v Gospodar- skih gibanjih objavljen članek, ki se je ukvarjal s tolarjem in evrom, s pou- darkom, da je nastajajoči evro politi- čen projekt brez trdnih ekonomskih temeljev. Zato bo prej ali slej zabredel v težave, saj se bodo z izgubo tečajnih politik na področju, ki ni optimalno denarno področje, gospodarske in so- cialne razlike med posameznimi deli EU povečale in ne zmanjšale. To bo ustvarilo napetosti in posebno nam iz rajnke države poznane obtožbe o vse- splošnem "izkoriščanju". Tam zapisa- nemu danes ni kaj dodati, je v letošnji avgustovski številki Gibanj zapisal dr. Jože Mencinger. Potem ko se trinajst let ni spodo- bilo dvomiti v evro, so ekonomski argumenti, ki so bili tedaj povsem od- rinjeni, postali relevantni. Vprašanja, ali je evro sploh mogoče rešiti in ali bodo stroški reševanja evra večji od koristi, sicer ostajajo nespodobna. Za zdaj prevladuje prepričanje, da ga je mogoče rešiti s prenosom preostan- kov ekonomske politike iz "republik" na "federacijo". A vse poti k temu so ne- zanesljive in za zdaj politično nespreje- mljive. Enako kot pri evru pred dobrim desetletjem manjka razmislek o ceni in slabosti centralizacije fiskalnih politik članic. Zlasti ker zgodovina in seda- njost ekonomskega delovanja "evrop- ske vlade" ne zagotavljata, da bo njeno ukrepanje dobro in da evro ni le neka- kšno evropsko ''bratstvo i jedinstvo'', meni profesor Mencinger še danes. Po trinajstih letih se je gledanje na evro spremenilo, odrinjeni ekonomski argumenti, ki so kazali, da bo evro de- loval v dobrih časih, ne pa tudi v slabih, so postali spet relevantni. Ne gre spre- gledati, da je še pred dvema letoma evro veljal za daleč najpomembnejšo pridobitev uspešne integracije. Celo ravnodušnost in pomanjkanje nav- dušenja nista bila spodobna; še manj dvom v njegovo uspešnost, pa čeprav je bilo že očitno, da evroobmočje še dolgo ali nikdar ne bo izpolnjevalo kriterijev za optimalno denarno po- dročje in da bodo ekonomski, social- ni in politični stroški z evrom v slabih časih večji od njegovih koristi. Evro je bil simbol, v njegovo območje so vsto- pale tudi države, ki niso izpolnjeva- le precej nesmiselnih kriterijev pakta stabilnosti (Italija, Belgija), izstop ali iz- ključitev sploh nista bila predvidena in še manj urejena. A prišli so slabi časi, ugotavlja Jože Mencinger. Obstoj evroobmočja ozi- roma denarne unije naj bi bil sedaj v veliki meri odvisen od fiskalne pri- hodnosti območja evra kot tudi EU. Kakšna naj bi bila nova fiskalna uredi- tev, se ne ve; govorimo lahko le o bolj ali manj verjetnih scenarijih, ki naj bi določali usodo denarne unije oziroma s katerimi naj bi reševali evro. Takšni so: fiskalna unija, evropski denarni sklad, povečanje fiskalne koordinacije in fi- skalna dezintegracija. Fiskalna unija - in zakaj ne? Zdajšnja finančna kriza naj bi pritrdi- la mnenjem o nevzdržni istočasnosti denarne unije in različnih fiskalnih področij. Reševanje posamezne čla- nice v težavah je namreč mogoče le z velikim prelivanjem denarja iz za zdaj uspešnejših držav v države v težavah, česar pa se uspešnejše članice branijo. Pri tem povsem pozabljajo, da so prav njihove banke aktivno sodelovale pri ustvarjanju krize, saj so ne le omogo- čale, ampak celo pospeševale zanje donosno zadolževanje "grešnikov". Al- ternativa početju "neodgovornih vlad" Evro je še pred dvema letoma veljal za daleč najpomembnejšo pridobitev uspešne integracije. (Marko Vanovšek) naj bi bila pretvorba evroobmočja (ali EU) v fiskalno unijo, v kateri ima "od- govorna" centralna oblast lastne, pred- vsem pa mnogo večje dohodke, saj to omogoča subvencioniranje manj uspe- šnih članic oziroma regij. Obseg zdaj- šnjih prelivanj BDP prek različnih skladov tega seveda ne omogoča. Treba bi bilo radikalno povečati proračun EU in uvesti evropski davek, kar je precej utopično, še bolj utopičen pa je meha- nizem za prerazdelitve in subvencioni- ranje na odhodkovni strani evropskega proračuna. Mnogo večje kot na pri- hodkovni strani bi bile torej zadrege na njegovi odhodkovni strani, saj bi šlo za določanje pravil, ki celo v naci- onalno homogenih državah povzro- čajo napetosti. Vsaj za zdaj je fiskalna unija za večino članic, posebno razvi- tih, politično povsem nesprejemljiva; poglabljanje krize pa odpor do fiskalne unije in s tem do "izkoriščanja" samo krepi. Tudi za manj radikalno opcijo fiskalnega sodelovanja, uvedbo evro- obveznic, za katere bi jamčile vse čla- nice evroobmočja, ni veliko politične volje; odločilni, Nemčija in Francija, jo trenutno zavračata. Evroobveznica bi namreč znižala obrestno mero za za- dolžene, dvignila pa za manj zadolže- ne in uspešnejše članice. Slednje torej takšni solidarnosti nasprotujejo, manj zaradi obresti, bojijo pa se solidarnosti pri poplačilu dolgov. Evropski denarni sklad? Evropski denarni sklad (EDS), ki bi bil podoben mednarodnemu denarnemu skladu (MDS), naj bi pomagal prema- govati finančne, predvsem likvidno- stne težave članic v težavah. Hkrati pa bi EDS, po vzoru MDS, z nekakšni- mi "stand by krediti'' prisilil posojilo- jemalke v ekonomsko politiko, ki bi jo diktiral. Vprašanj je kar nekaj. Odloči- tve EDS o možnostih posamezne čla- nice, da popravi finančno stabilnost, o njenih obveznostih, ali ocene o tem, ali obveznosti izpolnjuje ali ne, bi bile ne- dvomno politične. Odvisne bi bile od presoje škode, ki bi jo povzročila nji- hova nesposobnost, da posojilo vrača- jo, in od presoje njegovih socialnih in političnih posledic. Kako bi EDS ukre- pal, če njegovi nasveti ne bi delovali ali če bi zaradi njih upnica tonila v še večje socialne in politične težave, ostaja ne- jasno, razmišlja ugledni profesor. Domet "delovnih večerij" Predlogi o večji koordinaciji fiskalnih politik so precej blizu dejanskim do- gajanjem, tudi zdajšnjemu francosko- nemškemu predlogu o "ekonomski vladi" EU. Ideja temelji na predpostav- ki, da je fiskalna politika, ki jo določi- jo močnejši, prava in splošno uporabna ne glede na velike razlike v stopnji raz- vitosti članic, različne strukture njiho- vih gospodarstev in različna dejanska stanja. Za pomisleke proti povečani fi- skalni koordinaciji zadošča že zdajšnje delovanje evropske komisije oziroma siljenje članic v splošno prezgodnjo konsolidacijo javnega dolga ne glede na njegovo višino in značilnosti. Poloma obeh lizbonskih strategij dvome v sposobnost "evropske vlade" oziroma evropske komisije in zato tudi v njene večje pristojnosti le še okrepita. Drugi problem tega pristopa je, kako zagoto- viti, da bodo članice spoštovale, kar so se voditelji dogovorili na "delovnih" večerjah, kako jih prisiliti k spošto- vanju dogovorjene politike. Izkušnje Irske kažejo, da izpolnitev fiskalnih zahtev ne zagotavlja, da članica ne bo doživela finančnega zloma; dotlej zgle- dno finančno stanje je jamstvo države za obveznosti bank irski proračunski primanjkljaj v letu 2009 dvignilo na kar 32 odstotkov BDP. Reševanje Grčije, reševanje bank Po četrtem scenariju naj bi fiskalna po- litika v celoti ostala v pristojnosti posa- meznih članic evroobmočja, te pa bi se odrekle prejemati pa tudi dajati pomoč pri razreševanju finančnih problemov. Ta pristop odraža prepričanje, da de- narna unija lahko deluje, če se članice vnaprej odrečejo solidarnosti oziroma medsebojni finančni pomoči. Člani- ce evroskupine seveda niso prepreči- le bankrota Grčije, da bi reševale Grke, ampak ker so ocenile (ali pa so bile v takšne ocene "prisiljene"), da bi bila z njenim bankrotom evru (dejansko pa francoskim in nemškim bankam) pov- zročena škoda višja od stroškov "reševa- nja". Posebno če se stroški razpršijo tudi na tiste, ki z zadolževanjem niso imeli nič opraviti; edina članica evroobmočja, ki se je vsaj v prvi fazi odrekla "reševa- nju" Grčije, je bila Slovaška. Pri nas pa je prevladalo prepričanje, da je "tvoj dolg tudi moj dolg". Reševanje je predvsem bistveno zmanjšalo tveganje privatnih posojilodajalcev, saj jim je bilo bolj ali manj jasno, da bodo njihove slabe kre- dite prevzele članice evroskupine. Ali bomo spet potrebovali tolar? Fiskalna unija s povečanim proraču- nom je za zdaj utopična; prizadeva- nja zanjo bodo vodila k razpadanju, ne pa h krepitvi EU. EDS rešuje nekaj problemov članic v krizi, a EU že ima ECB. Pri fiskalni koordinaciji in evrop- ski ekonomski vladi gre za izogibanje problemom, ki se jih žal ne da rešiti na "delovnih" večerjah. Dejanska koor- dinacija bi bila nekakšen "bypass" fi- skalni uniji; podobno kot fiskalna unija postavlja več vprašanj kot odgovorov. Strategija, ki jo je pred desetletjem oblikovala evropska komisija, je vsaj sokriva za finančno krizo v EU, zdaj- šnja vsiljena hitra konsolidacija javnih financ pa krizo še poglablja. Ni verjeti, da bi bila koordinirana fiskalna poli- tika uspešnejša od nekoordinirane. Še najboljšo rešitev ponuja četrti scenarij; gre za rahljanje vezi, kar ohranja teme- lje EU in s tem njeno preživetje. Bo za tak premislek treba trinajst let kot pri evru? A za zdaj je, upajmo, vprašanje, "ali bomo spet potrebovali tolar", le re- torično, sklene dr. Jože Mencinger. Bob Traa, predstavnik IMF v Atenah: Posojilodajalci so pripravljeni dati Grčiji več časa za prilagajanje, toda sprejete zaveze mora država spoštovati. (Reuters) Roche ustavil dobavo zdravil nekaterim bolnišnicam v Grčij Evropska komisija je včeraj pozvala Grčijo, naj izpolni pogoje za mednarodno finančno p o m oč Švicarski farmacevt Roche je ustavil dobavo zdravil proti raku in drugim boleznim nekaterim javnim bolnišni- cam v Grčiji, ki niso poravnale raču- nov, je pred dnevi poročal Wall Street Journal. V Evropski komisiji so včeraj v odzivu na to povedali, da gre za tr- govsko odločitev zasebnega podjetja, zato nimajo komentarja. V odgovoru na vprašanje, kaj lahko EU stori v pomoč bolnikom, ki niso krivi za neporavnane račune države, pa so v komisiji še pojasnili, da finanč- na pomoč Grčiji pokriva finančne po- trebe države, a da je upravljanje na mikro ravni odvisno od države. "Grčija še ni ostala brez denarja. Od države je odvisno upravljanje finanč- nih sredstev. Ne vidim, kako naj bi mi posegli v nekaj, kar je v popolni odgo- vornosti grške države," je dejal tiskov- ni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Al- tafaj Tardio. Wall Street Journal sicer poroča, da bi lahko Roche podobno ukrepal tudi na Portugalskem, v Špa- niji in Italiji, kjer se prav tako pojavlja- jo podobne težave. S tem to ne bi bil več grški, ampak evropski problem. V komisiji so dejali, da s temi napovedmi niso seznanjeni. Ustavitev dobave zdravil nekate- rim grškim javnim bolnišnicam je po navedbah časnika "jasen primer tega, kako evropska dolžniška kriza .. nepo- sredno vpliva na potrošnike". Izvršni direktor Roche Severin Schwan je sicer v pogovoru za časnik dejal, da bolniki niso oškodovani, saj je farmacevt povečal dobavo lekar- nam, ki bolj redno plačujejo račune. Nekatere bolnišnice po njegovih be- sedah računov niso plačale že tri ali štiri leta. Grške javne bolnišnice naj bi imele ogromne dolgove do številnih farma- cevtov. V letu in pol pred letošnjim ju- nijem naj bi plačale le 37 odstotkov od 1,9 milijarde evrov za zdravila, ki so jih dobile od članov grškega farma- cevtskega združenja, še piše časnik. Evropska komisija je včeraj pozvala Grčijo, naj izpolni pogoje za mednaro- dno finančno pomoč - izvede dogovor- jeno krčenje proračunskih izdatkov in reforme, predvsem glede privatizaci- je. Ob tem so zanikali, da od Aten zah- tevajo dodatne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja in dolga. "Ne zahteva- mo več od tega, kar je bilo dogovor- jeno v okviru programa za Grčijo," je dejal tiskovni predstavnik komisar- ja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj Tardio. Predstavnik IMF v Atenah Bob Traa je sicer po po- ročanju tujih medijev dejal, da bodo za zmanjšanje javnofinančnega primanj- kljaja potrebni dodatni ukrepi. (sta) Reševanje španske banke Caja Mediterraneo bi lahko bilo zelo drago Španska centralna banka je obljubila, da bo pokrila do 20 milijard evrov more- bitnih izgub v močno prizadeti banki Caja Mediterraneo, je po poročanju fran- coske tiskovne agencije AFP pisal časnik El Mundo. V centralni banki informacij za zdaj še niso komentirali. Španska centralna banka je nadzor nad banko pre- vzela julija, zdaj pa jo poskuša prodati. Pri tem je po navajanju časnika vlaga- teljem dala vedeti, da bo pokrila do 20 milijard evrov izgub v tej banki, če bo treba. Omenjena vsota predstavlja oceno premoženja banke, katerega vrednost je tvegana. Če se bodo izgube dejansko uresničile in jih bo banka pokrila, bo to najdražja intervencija iz državnega proračuna v zgodovini španskega finančnega sektor- ja, piše časnik, ki virov omenjenih informacij ni razkril. Gre za vsoto, ki bi lahko povečala zaskrbljenost na mednarodnih finančnih trgih, saj je na ravni vladne ocene maksimalnih stroškov rekapitalizacije celo- tnega španskega bančnega sektorja. Centralna banka je v banko Caja Mediter- raneo ob julijskem prevzemu nadzora vložila 2,8 milijarde evrov sredstev in ji zagotovila tri milijarde evrov vredno kreditno linijo. Caja Mediterraneo je septembra objavila, da je v prvem polletju ustvarila 1,1 milijarde evrov izgube in da je delež slabih posojil kar 19-odstoten. Večina jih je vezana na premoženje, pri katerem je tveganje zelo visoko. Povprečen delež slabih posojil v celotnem španskem bančnem sektorju je junija znašal 6,4 od- stotka. Španska centralna banka naj bi prodajo poskušala skleniti še pred novem- brskimi splošnimi volitvami. Med kandidati za nakup naj bi bile med drugim banke Santander, BBVA in CaixaBank ter konzorcij treh baskovskih bank. (sta) NAPOVEDUJEMO 22.9. Seminar: VPLIV OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV NA DAVČNO OSNOVO? 23.9. Delavnica: PREGLEDNOST FINANČNIH ODNOSOV 27.9. Postanite NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - Pridobitev NPK 28.9. Delavnica: BODITE GLAVNI NA SEJMU! 4.10. Seminar: »Kupim VAŠE podjetje!« Več informacij: T: 02 220 87 00, E: info@stajerskagz.si, www.stajerskagz.si ŠTAJERSKA GOSPODARSKA ZBORNICA t f