URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Branje po čigavi izbiri? Ženski forum NSi je s podporo staršev in učiteljev dosegel, da je strokovna komisija umaknila s predpisanega seznama del za Cankarjevo priznanje roman Na zeleno vejo PETRA VIDALI Komisija pri Zavodu za šolstvo RS, ki ji predseduje dr. Igor Saksida, je v prvi polovici julija odločila, katere knjige bodo brali učenci in dijaki, ki bodo v tem šolskem letu tekmovali za Can- karjevo priznanje, torej tekmovanje iz znanja materinščine. Za 8. in 9. razred osnovne šole sta bili to knjigi Oči An- dreja Makuca in Na zeleno vejo An- dreja Predina ml. Založbi sta knjigi veselo ponatisni- li, kaj ju ne bi, 15. septembra pa ju je (oziroma eno od njiju) doletela "spre- memba razpisa": Oči ostajajo predpi- sane, namesto Na zeleno vejo pa piše: "in še eno problemsko realistično be- sedilo avtorjev s področja evropske prestolnice kulture po izbiri šole/men- torjev (npr. Predin, Andrej (2007), Na zeleno vejo, Ljubljana, Modrijan). Pod spremembo je podpisana ista komisi- ja oziroma njen predsednik, odločitev pa ni argumentirana. Dr. Saksidi smo seveda postavili vprašanje, vendar do zaključka redakcije nanj ni odgovoril. Ko se sami poskušamo dokopati do njega, ugotovimo, da so inkriminira- no knjigo zelo hitro prebrala nekate- ra formalna in neformalna združenja, ki skrbijo za mentalno higieno otrok. Potek dogajanja je mogoče rekonstru- irati s prebiranjem internetnih foru- mov: uprle so se nekatere mame, uprle so se nekatere učiteljice, nekatere šole so menda zagrozile, da bodo tekmo- vanje bojkotirale. Ko je bila spreme- njena odločitev komisije že sprejeta, pa je za javno razgrnitev procesa po- skrbela Ženska zveza Nove Slovenije. Še več, pod vprašaj je postavila tudi Makučeve Oči. Predsednica odbora Mojca Kucler Dolinar je prepričana, da sta knjigi za to starost otrok po- polnoma neprimerni: "V prvi je med drugim v ospredju najstnikovo spo- znanje s svetom spolnosti, ki pa je opisan zelo neposredno, vulgarno, same kletvice, nasilje, droge in alko- hol. Tudi knjiga Oči je zelo sporna, saj gre za kratke zgodbe, katerih rdeča nit je mučenje živali. Opisi so tudi tu gro- zljivo nazorni." Ob tem poudarja, da z novo odločitvijo komisije nikakor ne more soglašati: po mnogih pritožbah učiteljev, staršev in učencev samih knjiga Na zeleno vejo ni več določena kot obvezno branje, je pa sedaj edina primeroma navedena kot možnost za izbor. "Ta rešitev se nam zdi le navi- dezna. Brez dvoma je namreč učite- ljem najlažje poseči prav po njej, saj jo kot edini primer predlaga Zavod RS za šolstvo." Ženska zveza Nove Slove- nije zato ministra za šolstvo Igorja Lu- kšiča poziva, naj posreduje, da bosta obe knjigi, predlagani kot gradivo za tekmovanje iz materinščine za 8. in 9. razred, umaknjeni in nadomeščeni s knjigama, primernima za učence te starosti. O moralistih na spletu Avtorja knjige, ki je že umaknjena kot predpisana, Andreja Predina ml., ko- misija o odločitvi ni obvestila. Obja- vljamo njegov odziv na zaplet: "Veselo novico, da so mojo knjigo izbrali za Cankarjevo tekmovanje, mi je sporo- čila urednica moje zadnje knjige Julija Uršič. Seveda sem bil zelo ponosen in vesel, nenazadnje je predsednik dr- žavne komisije dr. Igor Saksida, ki je vrhunski strokovnjak za mladinsko li- teraturo, odličen literarni zgodovinar, ki ga spoštujem, zato si večjega pri- znanja ne bi mogel želeti. Bahal sem se pred znanci in sorodniki, medtem je knjiga šla v ponatis in na police šolskih knjižnic. Kmalu za tem sem prejel mail, da se je na nekem sple- tnem forumu zganila skupina ogorče- nih mater in učiteljic, ki ocenjujejo, da je vsebina romana Na zeleno vejo ne- primerna za učence 8. in 9. razredov osnovne šole. Razprava se je razplam- tela in postajala čedalje bolj živčna, ža- ljiva in nasilna. Pojavljale so se besede kot pederastija, pedofilija in porno- grafija. Moram priznati, da sem se ob branju nekaterih komentarjev ime- nitno zabaval. Predvsem zaradi tega, ker dobro vem, da je vsebina knjige ustrezna. Nenazadnje sem bil uči- telj na osnovni šoli in dobro poznam mladostnike, poznam njihov svet in ga spoštujem. Pravijo, da se za dobrim konjem dviguje prah, zato se nisem preveč obremenjeval s komentarji. Odločitev o spremembi razpisa mi je sporočila Bronislava Avbelj iz založ- be Modrijan, ki je izdala mojo knjigo. Ni mi znala povedati, zakaj je prišlo do preklica, predvidevala sva, da je bil gospod Saksida na udaru organizirane skupine moralistk in je na koncu po- pustil pritisku. Z menoj niso člani dr- žavne komisije nikoli navezali stika ali mi česar koli pojasnili, zato lahko le ugibam. Zagotovo so vedeli, da je bila knjiga že razmnožena in da so jo učenci že pričeli brati. Moralisti na spletu so si po umiku romana čestitali in se veselili, da jim je uspel odstrel. V resnici pa se je s to odločitvijo še pove- čalo zanimanje za knjigo, nehote so mi naredili uslugo." Edini resnični spolni akt je zastr "Nedavno sem na Slovenski tiskovni agenciji zasledil, da so prvoborke za odpravo romana iz Cankarjevega tek- movanja predstavnice neke moralne ženske sekcije pri izvenparlamentarni krščanski stranki. Na žalost je zgodba bistveno resnejša, kot je videti na prvi pogled. Če lahko skupina posamezni- kov s tako skrajnimi, nestrpnimi in preživetimi pogledi posega v življenje drugih in ga oklesti, potem je nekaj močno narobe. Nikoli si nisem mislil, da bom označen kot vulgaren avtor, že pri prvencu staknil cenzuro, da bom deležen krutih obsodb in postal problem na državni ravni. Roman Na zeleno vejo je bil nominiran za večer- nico, recenzije so bile v vseh uvelja- vljenih književnih tiskovinah, pa ni nihče njegove vsebine označil kot po- hujšljivo. Do tega ni prišlo, ker v knjigi tega preprosto ni. Seveda se pojavljajo kletvice, pa seks in ves ta vrtinec, ki sestavlja svet mladostnikov. Vendar je pristop previden, premišljen, edini re- snični spolni akt pa namerno opisan posredno, čustveno. Tovrstna ute- meljevanja ali upravičevanja seveda nimajo smisla, saj ni knjiga problema- tična, za akcijo zgroženih posamezni- kov se skrivajo drugi motivi." Pretresljivo je, da so zraven tudi učiteljice "Retorika in argumentacija morali- stov že stoletja ostajata enaki. Svoj gnev in nestrpnost utemeljujejo z višjim dobrim in zaščito šibkejših. V glavnem gre za ljudi, ki verjamejo v univerzalno resnico. Ta poskrbi, da se stvari odvijajo na svoj pravilen način, zato imajo ti ljudje veliko prostega časa, ki ga še posebej radi namenijo vsiljevanju svoje univerzalne resnice vsem tistim, ki živijo drugače in imajo izdelan lasten sistem vrednot. Strašan- sko jih zanima, kaj se dogaja v spalni- cah sosedov, če je vse po pravilih, ker bo drugače treba ukrepati. Družin- ski zakonik, umetna oploditev sam- skih žensk. Ne razumem, zakaj naša družba tolerira tovrstno nasilje. Naj- bolj pretresljivo pa je, da imajo v svojih vrstah tudi učiteljice, ki vsakodnevno prežijo na mladino in se vtikajo v nji- hovo zasebnost, jo namenoma kalijo, prebujajo nihilizem in jih posiljujejo z lastnimi frustracijami. Zanimivo je, da moj drugi roman nosi naslov Uči- teljice in obravnava prav to temati- ko, kar ni bila zgolj slutnja. Moramo se zavedati, da je množica glasov, ki stoji za pobudami teh samooklicanih varuhov morale, v resnici sestavljena iz posameznikov, ali bolje rečeno po- sameznic, ki v osnovi nosijo iskreno željo po boljšem in pravičnem. Očitno gre za osebe, ki živijo v svetu kuhar- skih receptov in življenjskih vodni- kov, zato knjige dojemajo kot takšne. Razumejo jih kot navodila za življenje, vse ostalo jim je skrito. Mislim, da mi ni treba omenjati, kakšno škodo nare- dimo, če ta vzorec posredujemo mla- dini. Že samo vtikanje v spolni razvoj otroka in goreče nadzorovanje njego- ve spolnosti je problematično in ima lahko daljnosežne posledice. Iz lastnih učiteljskih izkušen vem, da starši, ki so v svojih stališčih vkopani ali prežive- ti, doživljajo hude stiske, ker so njiho- vi otroci prisiljeni zgraditi svoj skriti svet, da lahko razmeroma normalno delujejo v družbi sovrstnikov in po- iščejo ustrezne odgovore o svetu, v katerega vstopajo, njih pa iz njega iz- ključijo. V tem smislu je odločitev državne komisije za Cankarjevo tekmovanje problematična, saj mladostnikom one- mogoča, da bi razvijali lastne vzorce razmišljanja. Nihče jim ne prisluhne, jih ne upošteva. Treba se je zavedati, da je trenuten družbeni red narav- nan, da izkorišča mladino. Predvsem modna, kozmetična in zabavna in- dustrija se napajajo z ukradeno mla- dostno energijo, umetno ustvarjajo stiske, da lahko prodajajo nedelujoče kreme proti mozoljem in oblačila, ki jim je vseeno, če se prehladi mehur. Razmišljujoča mladina ne naseda tako zlahka, zato jim je treba možga- ne oprati in ni ga madeža, ki ga ne bi odstranila lažna morala. Ne vem, kako se bo zgodba z roma- nom Na zeleno vejo končala, na vsak način pa sem prepričan, da je treba za trenutek postati in se vprašati, ali je resnično potrebno, da se vračamo v obdobje pregonov in pogromov. Le kaj bo naslednji korak? Zase vem, da bom še naprej pisal in po najboljših močeh podpiral mladino ter poskušal prepre- čiti, da bi ji škodljivci ukradli preostalo upanje, veselje do življenja in osebno integriteto," zaključi Andrej Predin ml. Spolnost je najbolj nedolžen del romana Ker sem bila leta 2008 članica komi- sije, ki je Na zeleno vejo izbrala med pet nominiranih del za nagrado Ve- černica, torej nagrado za najboljše slo- vensko delo za otroke in mladino, in ker sem pozneje roman izbrala tudi za feljton v Večeru (ni mi znano, da bi kak bralec zgrožen zaradi vulgarnih opisov spolnega odraščanja časopis odpovedal, kar govori v prid tezi, da imamo pametne bralce), si bom drzni- la še sama podati mnenje o knjigi. O inkriminiranem V romanu Na zeleno vejo za realistični problemski roman pravzaprav zelo malo prekli- njajo, telesnim organom pa se reče, kakor se jim pač reče, kot se dogaja v romanu tudi vsemu ostalemu. Gre namreč za za moje pojme enega bolj prepričljivih poskusov zapisa nareč- nega slengovskega jezika. Izbrana je- zikovna in stilistična sredstva so pravi pendant vsebine, avtor najde tudi odlično kompozicijsko tehniko na videz impresionističnih kolažev, ki se spletejo v trdno mrežo, ki ji ne moreš ničesar dodati ali odvzeti. Spolno od- raščanje, ki je glavni kamen spoti- ke in je po mnenju ženskega foruma "med drugim v ospredju", je v ospred- ju res samo med drugim. Sumim, da je jezne bralke povsem dotolkla "lulika" na prvi strani romana. Ampak spolno odkrivanje je, v to sem povsem prepri- čana, podobno kot poimenovanje or- ganov, najbolj nedolžna plast romana. Ne, nisem mislila, da so najbolj nevar- na plast alkohol in droge (presneto, kako slabo sem brala, sploh se jih ne spomnim), tudi tu gre za za realistične razmere prav nedolžne količine. Kar je "nevarno" in kar je po mojem mnenju v tem literarnem delu najboljše nareje- no, v nekaterih segmentih brez dvoma Andrej Predin: "Odločitev državne komi- sije za Cankarjevo priznanje je problema- tična, saj mladostnikom onemogoča, da bi razvijali lastne vzorce razmišljanja." (Robert Balen) presežno, niso medvrstniška, temveč družinska razmerja. "Analiza" odnosa med protagonistom romana in njego- vo materjo ponudi nekaj bolečih pri- zorov. So cenzorji knjigo sploh prebrali? Seveda se sprašujem, ali so cenzorji do njih sploh prišli. Možno je, da niso, ker so prej zaradi "vulgarnosti" vrgli knjigo v peklenski ogenj. Možno je tudi, da knjigo so prebrali do konca, pa jih neškandalozne reči niso zanimale. Še nadalje je možno, da so knjigo zares prebrali in jo zavrgli ravno zaradi sla- bega, nevzorčnega odnosa med ma- terjo in otrokom. Ampak, hej, a niso to prav tisti forumi, ki so svoje otroke peljali pred parlament, da so otroci odločno protestirali proti družinske- mu zakoniku? A ne bi morala biti njim všeč "teza", da mama sama ni sposob- na vzgajati otrok? Avtorju in bralcem se seveda opravičujem za tako sper- vertirano ironično branje (zadeva ima prevelike in preveč dolgoročne razse- žnosti, da bi se smeli šaliti), preprosto pač skušam doumeti, kaj je tako zelo znerviralo mamice, da so tako odloč- no ukrepale. Še bolj se trudim razume- ti, kaj je do tega pripravilo učiteljice, sploh ker sama nisem imela opravka s takimi in verjamem, da so dušebri- žnice, ki bi literaturo prebirale eno- plastno, v manjšini. Lahko pa dodam popis resnične komunikacije, ki se je dogajala pretekli vikend. Učiteljica po- kliče prijateljico učiteljico: "A si prebra- la Na zeleno vejo? To je res pohujšljiva knjiga. Poznaš kak drug problemski mladinski roman kakega maribor- skega avtorja?" Kolegica se ne spomni, zato pokliče načitano prijateljico, ki je naša kolegica na Večeru. Razmisli in predlaga roman z naslovom Gospo- ska, mater si ozka. Učiteljica to sporo- či drugi učiteljici in prejme odgovor: "Joj, kaj ni to preveč vulgarno, če je že v naslovu 'mater'?" Zgodovina se ponavlja, protagonisti pa menjujejo pozicije Ne slepim se, da bo takih bralcev kdaj zmanjkalo. Tudi se nima smisla sle- piti, da se ne bo v take spore prej ali slej vedno vmešala kakšna deklarira- na ideološka sila, če jih že ne bo ravno sprožila. Kar se mi zdi v tem primeru vredno resne debate, je ravnanje ko- misije, ki je klonila pred fanatičnimi bralci. Zato izjemno nestrpno pričaku- jem njeno argumentacijo za polovičar- ski umik Predinovega romana, če pa je ne bomo dočakali, me pa strašno zanima, ali bo vzela še enkrat v resno presojo tudi Makučeve Oči, k čimer jo poziva ženski forum. Tudi Oči so bile nominirane za večernico, predsednik Saj je že naslovnica pohujšljiva, mar ne? Bo komisija še enkrat preučila tudi delo Andreja Makuca? (Jernej Prodnik) Interesni enoplastni bralci so in bodo obstajali, problem je obstoj strokovnih komisij, ki podlegajo njihovim pritiskom komisije za nagrado je bil takrat dr. Igor Saksida. Ob tem se spomnim še na dejstvo, da ima tekmovanje za Cankarjevo priznanje že zanimiv historiat cenzur oziroma poskusov cenzur. Za šolsko leto 2002/03 je bila izbrana Princeska z napako Janje Vidmar. Angelca Liko- vič (v nedeljo zjutraj kmašni gvant in spoved, zvečer dekolte in Big Brother) je zbrala 50.000 podpisov staršev in učiteljev proti. Vendar komisija (ozi- roma samostojni svetovalec Vladimir Pirc, ker takrat komisije še ni bilo) pre- dloga ni umaknila. K temu je bistveno pripomogel dr. Igor Saksida - kot pred- sednik žirije, ki je Princeski z napako dala večernico, je spisal pismo za jav- nost, v katerem je branil delo in odlo- čitev žirije. Bo zdaj ubranil odločitev žirije, ki knjige umika?