URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

V državnem zboru razstava 25 fotografij Josipa Pelikana Ob Dnevih evropske kulturne dediščine so v preddverju velike dvorane držav- nega zbora odprli fotografsko razstavo Josip Pelikan - slovenski fotograf. Zbrane sta nagovorila predsednik DZ Ljubo Germič in avtorica razstave Andreja Rihter. Ta je dejala, da se mojstra fotografije lahko postavi ob bok svetovnim fotogra- fom prve polovice 20. stoletja. V državnem zboru je na ogled 25 Pelikanovih fotografij, kar po besedah Rih- terjeve predstavlja "izsek izseka" zbirke 25.000 fotografij in 5000 steklenih ne- gativov, nad katero je skrbništvo prevzel Muzej novejše zgodovine Celje, ki je pripravil tudi tokratno razstavo. Zbirka odseva duh časa, ki ga je Pelikan zabe- ležil kot dokumentalist, pričevalec in kot pripovedovalec zgodb, ter prinaša bo- gastvo, ki ga ni mogoče ovrednotiti, meni Rihterjeva. Germič je opozoril na odliki Pelikanovega fotografskega očesa - natančnost in strokovnost. Povedal je, da je fotograf med drugim zabeležil tako bivanje v skupni domovini Slovencev Hrvatov in Srbov kot boleče trenutke druge svetovne vojne. Prepričan je, da bodo "fotografije domoljuba in človeka z veliko začetnico" ustavile in spomnile na čudeže naravnih lepot in življenja nasploh. V kulturnem delu odprtja razstave, ki bo na ogled do petka, 23. septembra, je sodeloval Oktet 9. Josip Pelikan (1885-1977) po mnenju Rihterjeve "ne slika, ampak odslikava, zrcali stvarnost". "Njegov izdelek se lahko imenuje tudi spomenik. Življenje na fotografiji je namreč obstalo kot kip, nekaj nestalnega je postalo stalno. Kar se je enkrat zgodilo, se ne more ponoviti. Fotografija je torej resna igra, pri kateri se od fotografa zahteva vrhunska napetost čutil. Velika napetost duha, ki mora blisko- vito razločiti opaženo gradivo, ga urediti v ravnovesje kadra, izenačiti svetlobne tone in nazadnje vse to opraviti v odločilnem trenutku ekspozicije, ki vsemu da pomen", je še zapisala ob razstavi. Fotografu v spomin so minuli četrtek na Trgu celjskih knezov v Celju odkrili kip, ki ga je ustvaril akademski kipar Vasilije Cetkovic - Vasko. Pelikan je večino svojega ustvarjalnega časa preživel v Celju. V mestu ob Savinji je v 20. letih prej- šnjega stoletja, ko je bil star 35 let, kupil hišo s fotografskim ateljejem. Celje je tako postalo središče njegove ustvarjalnosti vse do njegove smrti. (sta) ub večer ker cenimo vaše zaupanje Samo za naročnike Večera nadaljevalni tečaj - delavnica suhega ali mokrega polstenja - Mednarodni festival bo potekal 6., 7. in 8. oktobra v podjetju SOVEN v SELNICI OB DRAVI. - Naučili vas bomo polstenja obuval, pokrival, torb,nakita, pa še kaj ... - Predprijave na delavnico do 20. 9. 2011 na mail: soven@siol.net ali na tel. št.: 02-674-0574 Sedaj je pravi čas za PRAVO, NARAVNO LETNO-ZIMSKO PREŠITO VOLNENO ODEJO SOVEN - Ob nakupu odeje volneni vzglavnik, dimenzije 40x70, brezplačno - Vzglavnik priporočamo osebam s prekomernim potenjem in bolečinami v vratu. Odejo in vzglavnik lahko kupite v Razstavno-prodajnem salonu SOVEN, SELNICA OB DRAVI, Mariborska cesta 48, tel. 02 671 39 21, li v SOVEN NATURA Ljubljana, Ciril Metodov trg 5, tel. 040190 293. Predprijave na delavnico do 20. 9. 2011 na mail :soven@siol.net ali na tel. št.: 02 674 05 74 Količine so omejene! Ponudba traja od 7. 9. 2011 do vključno 20. 9. 2011 oz. do razprodaje zalog in zasedbe prostih mest na tečaju. Popust lahko uveljavite z zadnjim potrdilom o plačilu naročnine na Večer. CZP VEČER D. D., 2504 MARIBOR VEČER ub vecer ker c e n i mo vaše zaupanje TEČEM, TUDI KO JE VREME SLABO Tekalna steza FITMOTIV TM-804 Tekalna steza FITMOTIV TM-804 je zelo priljubljena: - prikaz računalnika: merjenje časa, razdalje, skupna razdalja, hitrosti, poraba energije - minimalna in maksimalna hitrost: 0,8-16 km/h - nagib steze, merjenje srčnega utripa - maksimalna obremenitev: 120 kg - garancija: 1 leto eNlr\ Tekalna steza naprodaj v trgovini ENIM, Tržaška cesta 23, Maribor (bivša Elektrokovina), od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v soboto od 9. do 13. ure. Tel.: 02 300 35 98. Količine so omejene! Ponudba traja od 7. 9. 2011 do vključno 20. 9. 2011 oz. do razprodaje zalog. Popust lahko uveljavite z zadnjim potrdilom o plačilu naročnine na Večer. VEČER Vse več predstav za starejše Jutri se v Mariboru začne 6. bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev, letos še posebno bogat PETRA ZEMLJIČ Jutri se z otvoritvijo dveh razstav in dvema tekmovalnima predstavama, Krst pri Savici in Meso ali Razodetje v izvedbi Lutkovnega gledališča Ma- ribor, v tem gledališču začne že šesti bienale, ki se po besedah selektorice Amelie Kraigher in Irene Rajk Ku- naver iz Ustanove, ta bdi nad biena- lom že od leta 2001, po gostovanjih v Kopru in na avstrijskem Koroškem ponovno vrača v Maribor, v gledališče, ki je trenutno organizacijsko in ka- drovsko na zavidljivi ravni. Sicer pa si bodo obiskovalci vse do nedelje lahko ogledali 12 tekmovalnih in šest spre- mljevalnih predstav, razstavi, posluša- li okroglo mizo o lutkovni tehnologiji in strokovne pogovore o predstavah, ki si jih bodo letos ogledali številni tuji selektorji. Mednarodno strokovno ko- misijo sestavljajo Barbara Orel, Uroš Trefalt in Karl Makonj. Bera zadnjih let, bienale je namreč na sporedu vsako drugo leto, je odlič- na, meni selektorica, kakovost raste, vse več pa je predstav za starejše, to pa je pozitiven trend. Na poziv Usta- nove l u t k o v n ih u s t v a r j a l c ev se je prijavilo rekordno število, kar 57 Program bienala Predstave tekmovalnega programa so Krst pri Savici, Meso ali razodetje, ?zakaj (Lutkovno gledališče Maribor), Opičja uganka ali Mamica kje si? (Lut- kovno gledališče Fru-Fru), Love Dolls (Lutkovno gledališče Ljubljana in Du- dapaiva Company), Klobuk gospoda Konstantina (Gledališče Labirint), Pojoči grad (Forum Ljubljana, Invidia in Federacija), Praške legende (Lutkovni studio Koper in I. praško gledališko društvo), Sneguljčica (Mini teater), Štirje muzi- kanti (Lutkovno gledališče Ljubljana), Kako je Jaromir iskal srečo (Gledali- šče Glej), Prepovedane Ljubezni (Lutkovno gledališče Ljubljana in Gledališče Konj). In spremljevalne predstave? Glava do - noge gor! (AEIOU - gledališče za dojenčke in mačke), Kameleon (Gledališče Papelito), Pozor, los! (Teatro Matita), Začarani čajnik (Pripovedno gledališče gdč. Bazilike), Dejanje brez besed (Moment in Studio LGM) in Pojte, pojte, drobne ptice (Gledališče Lalanit). predstav. "Občutna rast števila prija- viteljev, ki jo beležimo v zadnjih dveh festivalskih edicijah, je razveseljiva, saj do določene mere priča o ambici- oznosti slovenskih lutkovnih ustvar- jalcev in producentov. Tudi predstav z izrazito vzgojnimi poudarki je bilo med prijavljenimi le še za vzorec, v osredje pa so odločno stopile stvari- tve, ki jih je vredno doživeti zaradi njihove izpovedne moči in predvsem u m e t n i š ke prepričljivosti," m e ni Amelia Kraigher. Omeni občuten kvantitativen in kvaliteten porast produkcije za starej- še osnovnošolce, mladino in odrasle, to pa je tudi publika, za katero si lut- karji prizadevajo, da bi se vrnila v nji- hova gledališča, in porast predstav za malčke od 3. meseca starosti. Dve tre- tjini prijav so zajemale predstave, na- menjene otrokom od 3. do 5. leta dalje. A ta skupina predstav, pravi selekto- rica, je v likovnem, tehnološkem, teh- ničnem in izvedbenem smislu najbolj neizenačena in s tem problematična, to pa vzbuja skrb in kliče po strokov- nem premisleku. Za zadnji dve sezoni Kraigherjeva ugotavlja izrazito avtor- ske in subjektivne pristope, a vredne udeležbe na nacionalnem festivalu. "Podobno kot pred dvema letoma sem se tudi tokrat odločila nameniti posebno pozornost izbranemu ume- tniku, ki je v zadnjem obdobju še po- sebej opozoril nase s svojim delom, ter ga predstaviti znotraj posebnega pro- grama, ki sem ga poimenovala FoKus. To je glasbenik in ustvarjalec lutkov- nih predstav Peter Kus, ki je s svojimi sodelavci ustvaril zanimivo umetni- ško trilogijo Pojoči grad - predstavo, razstavo/inštalacijo in priročnik za gradnjo i z v i r n ih i n s t r u m e n t ov v stripu," je še med drugim izpostavila selektorica. Filmska kritika V svetu slovenskega rapa Duhoviti domači celovečerni glasbeni dokumentarec V letu hip hopa režiserja Borisa Petkoviča UROŠ SMASEK Vse, kar je treba vedeti o slovenski ra- povski glasbi, bi bilo možno reči, da predstavlja novi domači glasbeni do- kumentarec V letu hip hopa (2011) mednarodno dejavnega režiserja in (so)scenarista Borisa Petkoviča, pri- kazujoč razvoj domačega rapovskega glasbenega prizorišča in njegovih ak- terjev od prvih zametkov ustvarja- nja do danes ter njihovo različnost na območju celotne naše države. To pa je Petkoviču, po lastnih besedah sprva načrtujočemu o tem glasbenem po- dročju posneti nekaj krajšega, uspelo ob (so)scenarističnem sodelovanju Jizaha (zasebno Marka Godnjavca), znanega kritika domače popularne glasbe in prav na področju rapa oziro- ma hip hopa označenega za največje- ga poznavalca. V letu hip hopa je sicer bil prvič javno prikazan na letošnjem marčevskem 13. ljubljanskem medna- rodnem festivalu dokumentarnega filma (FDF), v programskem sklopu Aktualni, družbeno kritični (filmi; op. p.), na posebno veselje organizatorjev celo kot edini domači predstavnik (po besedah direktorja FDF Simona Popka zato, ker naj bi nasploh bilo bolj malo domačih celovečernih dokumentar- cev in v glavnem le krajše, televizij- ske forme). Film naj bi po tedanjem Petkovičevem pojasnilu bil v bistvu celovečerna različica bodočega tele- vizijskega filma. Ampak, medtem je po njegovih besedah pritegnil festi- valsko občinstvo tudi že zunaj naše države, na širšem območju nekdanje Jugoslavije in izzval tamkajšnje zani- manje za marsikomu dotlej neznano močno slovensko rapovsko prizorišče. Upravičeno je dosegel vse to in ne- dvomno marsikaj še bo tudi z zdajšnjo uvrstitvijo v spored mreže umetniških M, » « V letu hip hopa med snemanjem, pri kameri režiser Boris Petkovič (Arhiv Kinodvora) (ali tako imenovanih art) kinemato- grafov po naši državi (tudi v Mariboru in Celju ter začenši v ljubljanskem me- stnem kinu Kinodvor). Uspeva pa mu to pravzaprav nadvse analitično ob so- delovanju predvsem Jizaha in seveda tudi (so)ustvarjalcev, sopotnikov ali drugih poznavalcev domačega rapa ter obenem izredno duhovito, tako rekoč kratkočasno in ritmično razgi- bano skoraj kot sam rap, a ne nazadnje tudi družbenokritično po zaslugi zlasti njegovih glasbenih ustvarjalcev z zgo- vorno neposrednimi besedili. Z njimi v zvezi Petkovič poudarja, da je rap v naši državi trenutno edina glasbena oblika, ki brez vsakršnih omejitev in zadržkov govori o stanju v družbi. Zanimivih podrobnosti o razvoju slovenskega rapa je v filmu ogromno, med najzanimivejšimi pa je to, kar se razkrije že bolj na začetku filma, da med začetnike domačega rapa sodijo Tomaž Domicelj (z znamenito sklad- bo Banane) in Jani Kovačič pa tudi v ljubljanskem eksperimentalnem gle- dališču Glej leto po slovenski osa- mosvojitvi uprizorjena "rapovska" predstava Hamlett Packard, h kateri je ob tovrstni glasbi Braneta Zormana pisec Zdravko Duša prispeval prepo- znavno hamletovsko rapovsko-ritmi- zirano besedilo "To-be-or-not-to-be ..." V filmu pa je Duša zaslužen še za eno najduhovitejših podrobnosti, da naj bi že veliko prej v naši okolici predho- dniki rapa v smislu recitacijsko-ritmi- zirane ustvarjalne forme bili -guslarji! V letu hip hopa je torej glasbe- no-filmski dosežek tiste precej redke vrste, kakršnega si je čim večkrat samo želeti. Pritegne namreč k film- skemu gledanju in zlahka tudi k po- slušanju rapa celo (marsi)koga, ki ga ponavadi sploh ne posluša ali ga vsaj doslej ni.