URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Gostujoče pero Slovenija - dežela nategov MIRAN SENCAR Nateg je že nekaj časa vodilna vrednota v Sloveniji. Vse se začne s parlamen- tarnimi volitvami, kjer stranke ne obljubljajo tistega, kar bi bilo treba storiti, ampak tisto, kar volivci radi slišimo: izboljšanje sociale, oživljanje gospodar- stva, obračun z elitami, približevanje evropskemu standardu. Večine obljub ne morejo izpolniti in jih z nenehnimi izgovori pomikajo v neskončnost - vsaj do naslednjih volitev. Takrat se nateg ponovi, mi pa kot ovce verjamemo v boljši jutri. Na lokalni ravni so nategi zelo podobni, s tem da morajo županski kandidati žejne čez vodo peljati več interesnih skupin: šolnike, upokojence, mladino, poštarje, gasilce, kurente, nogometaše in druge športnike, kulturnike, delavce, direktorje. Pri realizaciji pa se zaplete. No, kurenti in nogometaši po navadi dobijo svoje, drugi pa se bolj ali manj zavedamo natega. Do naslednjih volitev, ko se vaja ponovi. Eden največjih nategov v zgodovini Slovenije je prav gotovo poskus privatiza- cije državnih podjetij. Vodilo ni bilo dejanska lastnina nad njimi, temveč kanalizirati večino pridobljenih kreditov od državnih bank v davčne oaze, s podjetji oziroma s tistim, kar je od njih ostalo, pa naj se ukvarja država. Država pa odobri dokapitalizacijo bank in na naša pleča naloži nova in nova bremena. Te iste banke potem ne dajo kreditov gospodarstvu, češ da so tveganja prevelika! Nategi so seveda tudi v gospodarstvu. Danes se komercia- listi, komercialni direktorji in lastniki podjetij ne ukvarjajo več s poslova- njem, ki bi vsem partnerjem v poslu prinesel primerno korist, temveč kako bi izvedli popoln nateg (popoln v smislu popolnega umora, ki se ga ne da dokazati). Pri tem morajo seveda nujno sodelovati banka, politika, lobisti. Narod seveda negoduje, psi lajajo, karavana pa gre dalje. Nategovalcev je vsak dan več, celo otroci se hitro učijo, kako na najlažji način preživeti. Včasih pomislim, da mora Slovenija za pet let najeti tujo policijo in pravosod- je, ki bi ponovno vzpostavila red in pravno državo. Takšno policijo in pravosodje, ki ne bosta odvisna od trenutne politične trgovine za glasove ne od elit, ki ne bosta padla pod vpliv lokalnih šerifov in ki bosta neusmiljena do nategovalcev. Mogoče bi to lahko bila tista ničelna točka, od katere bi se Slovenija lahko ponovno začela, tokrat resnično, razvijati v ugledno in moderno evropsko pravno državo. Z Boxmarkom bo občina menjal del zemljišča Marjan Trobiš (levo), direktor podjetja Boxmark Leather Kidričevo, in Egon Repnik, višji pravni svetovalec občine Kidričevo, sta že med sejo občinskih svetnikov usklajevala menjalno pogodbo. (Slavica Pičerko Peklar) Podjetje, ki je v Kidričevem zgradilo nove proizvodne prostore, želi zdaj ob tovarni postaviti še avtobusno postajališče, za kar pa potrebuje tudi občinsko zemljo Po dokaj burni razpravi o tem, koliko je vredno zemljišče, ki ga bo občina menjala s podjetjem Boxmark Leather, da bo to ob novi tovarni uredilo tudi postajališče za svoje delavske pa tudi druge avtobuse, ki vozijo v tisti del obrtno-podjetniškega območja, so se svetniki občine Kidričevo vendarle odločili, da menjavo podprejo, vendar pa, kot so zapisali v dopolnilo sklepa, "menjava zemljišč v nobenem prime- ru ne sme biti v škodo občine". Predlog menjave dela občinskega zemljišča s podjetjem Boxmark je svetnikom predstavil kar sam Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmar Leather, ki je najprej poudaril, da po letih krize podjetje spet povečuje proizvodnjo, lani so beležili kar 30-odstotno rast. Boxmar Leather je med najhitreje ra- stočimi podjetji v Sloveniji, v Kidriče- vem pa tačas zaposlujejo že okoli 1600 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Sve- tnikom, ki so si pred časom ogleda- li nove proizvodne prostore tovarne, je Trobiš predlagal, da podprejo tudi načrte za postavitev primernega av- tobusnega postajališča ob novozgraje- nih proizvodnih prostorih, ki ga bodo, poleg delavcev in delavk Boxmarka, uporabljali tudi ostali prebivalci Ki- dričevega. Svetniki, ki so po koncu razprave predlagano menjavo zemljišč podprli, so, kot denimo Anton Habja- nič in Jože Medved, podvomili o ena- kovrednosti zemljišč in poudarili, da je občinski del precej večji od tistega, ki jim ga v menjavo ponuja podjetje, zato so, kot je predlagal Egon Repnik, višji pravni svetovalec na občini Ki- dričevo, sklenili v menjalno pogodbo zapisati tudi vrednosti posameznih parcel. (ps) Res bi bilo škoda, če bi voda dravskega kanala še naprej tekla mimo polj vse od Gorišnice do Ormoža. (Slavica Pičerko Peklar) Prihodnje leto bodo že (lahko) namakali Aprila prihodnjega leta naj bi predali v uporabo novi namakalni sistem Ormož-Velika Nedelja DARJA LUKMAN ŽUNEC Izvajalec del na območju bodočega ob- sežnega namakalnega sistema Ormož- Velika Nedelja je Komunalno podjetje Ormož. To naj bi do prihodnjega pole- tja predalo namenu razvodni sistem s priključki, ki bo nudil možnost nama- kanja lastnikom ali najemnikom kar 450 hektarov njivskih površin na ob- močju ob dravskem kanalu, ki vodo do hidroelektrarne Formin pelje naprej proti Ormožu. Tamkajšnjim kmetom bo sistem poslej omogočal, da se lažje spopri- mejo s posledicami morebitnega dol- gotrajnega sušnega obdobja, kakršno je bilo denimo tudi v letošnji drugi po- lovici avgusta in v začetku septembra. Sistem je še posebno pomembna pri- dobitev za tiste, ki se bodo morda še bolj intenzivno podali v pridelavo ra- znovrstne zelenjave, ki je na območju vse od Gorišnice do Formina že zdaj vse bolj pogosta gojitvena kultura. Dela na novem sistemu so delavci Komunalnega podjetja Ormož pričeli že konec letošnje pomladi in sistem naj bi položili in usposobili za delovanje približno v letu dni, predvidoma do konca aprila prihodnjega leta. Projekt je vreden 1,8 milijona evrov in pred- stavlja tačas največji tovrstni sistem v izgradnji na celotnem slovenskem ob- močju. Komunalno podjetje bo do po- mladi leta 2012 tako zgradilo razvodni sistem s cevovodi in s hidrantnimi pri- ključki, izpopolnilo in razširilo stroj- ni del opreme črpališča in povečalo zmogljivosti transformatorske posta- je. Prihodnje leto bi se na sistem upo- rabniki lahko priključili na nekaj čez 140 mestih za odjem vode iz dravskega kanala in tako s pridom izrabili vodo, ki bi sicer odtekala mimo njihovih njiv. Glavnina denarja iz evropskega sklada Že obstoječe starejše črpališče bodo obnovili in predelali tako, da bo omo- gočalo odjemanje vode po potrebi oziroma glede na dejanske interese bo- dočih odjemalcev vode iz namakalne- ga sistema. Finančno precej zahteven projekt sofinancira ormoška občina, glavnino pa so zanj uspeli pridobiti iz Evropskega sklada za razvoj pode- želja preko ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma agen- cije za kmetijske trge. Agencija jim je sicer s svojim sklepom o izgradnji sis- tema dovolila zanj porabiti 1,5 milijo- na evrov in DDV, kar skupno pomeni 1,8 milijona evrov. Dela, ki so jih raz- pisali na javnem razpisu za izbiro iz- vajalca del, so bila sprva ocenjena na vrednost 1,2 milijona, s svojo prijavo pa je bilo na njem uspešno Komunal- no podjetje Ormož. Ker je občinski delež pri naložbi pre- cejšen, omenjena EU in državna sred- stva iz razpisa naj bi dobili šele v letu 2013, je ormoški župan Alojz Sok na ti- skovni konferenci napovedal, da bo za dokončanje projekta v predvidenem roku občina najbrž morala najeti premo- stitveni kredit. Vrednost del, ki naj bi jih izvedli še v tem letu, če bodo vremenske razmere to seveda dovoljevale, bo pred- vidoma do 600 tisoč evrov, ostala dela bodo morali izvajati v prihodnjem letu. Na nedavni predstavitvi projekta je Miran Klinc iz oddelka za kmetijstvo na občini Ormož razložil, da si bodo prizadevali za sistem kar se da hitro pridobiti tudi uporabno dovoljenje, saj jim šele to omogoča, da kmetijsko ministrstvo oziroma agencija za kme- tijske trge ormoški občini povrneta v projekt vložen denar. Ekonomično s sistemom Vsi, ki so se projekta lotili z velikimi pri- čakovanji, zdaj upajo, da bodo kmetje na območju bodočega obsežnega ob- močja pod namakalnimi sistemi ozi- roma z možnostjo njegove uporabe, ta sistem tudi dejansko in s pridom upora- bljali. Ni namreč malo primerov, o njih smo pred leti poročali tudi v Večeru, kot je tisti iz namakalnega sistema Ga- jevci-Placerovci, ko kmetje zaradi pre- visokih stroškov raje niso uporabljali sicer delujočega namakalnega sistema, čeprav bi ga torej lahko, pač pa so se raje nadejali sredstev za nadomestitev škode na poljščinah zaradi dolgotraj- ne suše. Ker postajata hrana in njena domača ter naravi prijazna pridelava vse pomembnejši, si obetajo, da bodo z namakalnim sistemom tukajšnjim kmetom bistveni izboljšali konkurenč- no prednost ne samo v domačem pro- storu, temveč tudi v evropskem. Važno je sodelovat Ptujski kegljači pričeli s porazoma UROS GRAMC Minuli konec tedna se je pričela sezona v slovenskih kegljaških ligah. Članice ptujskega kluba Drava Deta center nastopajo v 1. B-ligi, moška ekipa v 3. ligi-vzhod. Ptujčanke, ki so v nedeljo na gostovanju pri celjskem Lanteksu II. debitirale v višji ligi, so po pričakovanjih zabeležile prvi poraz, saj so se pomerile z lanskoletnimi zmagovalkami. Ptujska ekipa v postavi Kozoderc, Fridl, Kolar, Planinc, Kramberger, Bombek in Plajnšek je podrla 2968 kegljev, gostiteljice 3139. Najboljša je bila Fridlova (513 kegljev), ki je edina premagala nasprotnico Hohnječevo. Od Ptujčank je le še Krambergerjeva tekmovanje zaključila preko oziroma natančno na petsto podrtih kegljih. Moški so v prvem krogu gostovali pri žalskem Petrolu. Ekipa v postavi Murko, Arnuš, Žnidarič, Premzl, Ko- zoderc in Čeh je prav tako izgubila. V posameznih parih je bil le Kozo- derc (552) boljši od Žalčana Podkraj- ška (548). Petrovič za tretjo zmago V Štajerski ligi so bila ob koncu tedna odigrana srečanja petega kroga. Igral- ci NŠ Drave so se pobrali po visokem porazu prejšnji teden in na Ptuju pre- magali Carrero Optyl Ormož z rezul- tatom 4:0. V prvem polčasu sta bila uspešna Aleš Gril (dvakrat) in Boštjan Nežmah, končni izid je postavil Jani Druzovič. Ekipa Podvinci Betonarna Kuhar je bila uspešna na gostovanju pri Boču v Poljačanah. Edini zade- tek na tekmi je v 78. minuti prispe- val David Petrovič. Na lestvici vodijo Šmarje pri Jelšah (13 točk), Drava je četrta (10), Podvinci peti (9), Ormož pa dvanajsti (4). Hajdina na vrhu Najvišjo zmago letošnjega prvenstva v prvi ligi MNZ Ptuj so v 5. krogu do- segli Podvinci Agrocenter Ptuj, ki so Skorbo tudi po zaslugi "trojčka" Aleša Požegara doma odpravili kar s 7:0. Največ zadetkov je bilo sicer doseže- nih v Apačah, kjer je gostovalo Vrtnar- stvo Kovačec Dornava, a se je po štirih žogah v vsaki mreži srečanje končalo brez zmagovalca. Neodločen rezultat, toda brez zadetkov, je bil tudi na tekmi Lovrenc-Rogoznica, Središče ob Dravi se je z 1:1 razšlo z Bukovci. Videm je doma premagal 1A Avto Gerečja vas z 3:2, Hajdina s 4:1 Gorišnico, Oplotnica je bila uspešna (0:4) pri Makolah. Na le- stvici je vodstvo prevzela Hajdina (12 točk), točko zaostaja Središče ob Dravi, dve Gerečja vas, Oplotnica in Videm. Pokop domačinov V drugem razredu lige MNZ Ptuj sta z vsemi točkami na vrhu lestvice le Tržec in Majšperk. Oboji so bili v 4. krogu brez prejetega zadetka uspe- šni na gostovanju. Prvi so premagali Grajeno (0:6), debitanti v ligi Podleh- nik (0:3). Niti eno moštvo se tokrat ni proslavilo z zmago na domači zele- nici. Markovci so Slovenji vasi natro- sili štiri gole, v Leskovcu so bile z 2:4 uspešnejše Hajdoše, Zgornja Polskava je bila "bombardirana" od Cirkulan (2:10). Največ - štiri zadetke - je prispe- val Goran Plemeniti. Le Spodnja Pol- skava je bila doma delno uspešna, z 1:1 se je končalo srečanje s Pragerskim.