URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Akademija za umetnosti že v letu EPK Mariborska univerza, občina in mestne kulturne institucije so se zavezale k vzpostavitvi dolgo pričakovane akademije za umetnosti; najprej študij glasbe, nato še likovne in uprizoritvene umetnosti JASMINA CEHNAR Prizadevanja za vzpostavitev mari- borske akademije za umetnosti, ki v preteklosti zaradi številnih ovir nika- kor ni zaživela, so dobila nov zagon. Rektor Univerze v Mariboru (UM) Danijel Rebolj, mariborski župan Franc Kangler, velenjski župan Bojan Kontič, direktor SNG Maribor Danilo Rošker, direktorica Lutkovnega gleda- lišča Maribor Mojca Redjko in general- na direktorica zavoda Maribor 2012 - EPK Suzana Žilič Fišer so namreč včeraj podpisali namero o sodelova- nju in podpori zagonu tega pomemb- nega projekta. "Univerza ni popolna, če nima akademije, posvečene ume- tnosti. Z njeno ustanovitvijo vstopa- mo v zrelejše obdobje univerze," je ob podpisu dokumenta dejal Rebolj. "EPK je enoletni dogodek, po njem bo treba kulturo še bolj spodbujati," mu je pri- tegnil Kangler. Poskusi ustanovitve tovrstne aka- demije so se sicer začeli že v mandatu rektorja Ludvika Toplaka, vendar tudi po ustanovitvi Akademije za glasbo s sedežem v Velenju leta 2009 nikoli ni prišlo do točke, da bi lahko instituci- ja vpisala prve študente. Kot je pojas- nil Kontič, jih je kljub akreditiranim Danilo Rošker, Suzana Žilič Fišer, Franc Kangler, Danijel Rebolj, Bojan Kontič in Mojca Redjko so včeraj v prostorih mariborske univerze podpisali namero o sodelovanju pri zagonu akademije za umetnosti. (Boris Vugrinec) programom zaviralo ministrstvo za visoko šolstvo, ki ni sprožilo ustreznih postopkov. Novo vodstvo UM se je zdaj odločilo za novo organizacijsko obliko in s privolitvijo senata UM letos velen- jsko akademijo ukinilo in ustanovilo širše zastavljeno Akademijo za umet- nosti, ki naj bi jo v glavnem finan- ciralo ministrstvo. Vsebinske podrobnosti o novi ak- ademiji še niso znane. Začrtano pa je, da bo namenjena glasbeni, likovni in uprizoritveni umetnosti. Programi po Reboljevih zagotovilih naj ne bi bili kopija ljubljanske akademije, marveč "nekaj več", zlasti pa stavi na inter- disciplinarnost. Novost v slovenskem prostoru bo denimo študij kulturnega menedžmenta in lutkarstva. "Prenov- ljen Minoritski samostan je Lutkovne- mu gledališču dal nepredstavljive možnosti za postavljanje novih stan- dardov v razvoju lutkovne umetnosti. S tega stališča je nujen korak, da se za zagotavljanje dolgoročne kvalitete vz- postavi študij na tem področju," velike potenciale v novi akademiji vidi tudi Redjkova. Oddelek za glasbo bo imel sedež v Velenju, likovna in uprizoritvena umetnost pa naj bi svoje mesto našli v prostorih univerze, SNG Maribor in lutkovnega gledališča. Po Reboljevih besedah bodo osnutke programov izdelali v oktobru, do konca leta pa jih že poslali v potrditev Nakvisu (na- cionalni agenciji za kakovost). Tako računajo, da bodo prve študente vpisa- li že naslednje študijsko leto, ko bo tekel tudi EPK. Najprej naj bi zaživeli programi glasbe, ki so v glavnem že izdelani. Križman, ohranitelj evropskega humanizma Na Slomškovem trgu 15 je akademska skupnost včeraj zaznamovala dan uni- verze, ki letos praznuje 36 let obstoja. Zaslužnim so podelili častne naslove, priznanja in nagrade, najvišji naziv, zaslužni profesor, pa namenili Alojzu Križmanu. Kot je obrazložil Rebolj, zaradi uspešnega pedagoškega in znan- stvenoraziskovalnega dela, izjemnega prispevka k razvoju, napredku in ka- kovosti mariborske univerze in Fakultete za strojništvo ter zaradi ohranjanja tradicije evropskega humanizma. Ukradene insignije zamenjali z novimi Potem ko je neznanec ukradel rektorsko verigo, simbol oblasti na univerzi, se je Danijel Rebolj pred profesorji, študenti in drugimi gosti včeraj pred- stavljal z novim protokolarnim "nakitom". Novo verigo je oblikoval izredni profesor na oddelku za likovno umetnost mariborske Pedagoške fakultete Dušan Zidar, ki je na osrednji del insignij, medaljon, umestil vazo v obliki srca, ki naj bi simbolizirala odkrivanje spoznanja in rektorjevo srčnost. Iz- delava verige je stala okoli 4000 evrov. GLEJ TI TOTE ... Maraton kandidatov za pozicije Iz zakulisja 2. Eko maratona MARKO PIGAC 2. Eko maraton je končno potrdil besede glavnega producenta Ur- banih brazd EPK Borisa Cizeja, ki je dejal, da je Štukljev trg zato tako velik in prazen, da se napolni. Med več kot 2500 tekmovalci minuli konec tedna je bilo precej znanih obrazov. Kot je že v navadi za pre- izkušnje s fizičnimi napori, je ma- riborska občina v ogenj poslala podžupana Milana Mikla (izbral je netipično kolo za asfalt - z debelej- šimi pnevmatikami), čeprav je v vo- lilni propagandi s kolesom poziral drug podžupan - Tomaž Kancler. Franc Kangler je podobno kot lani dogodek pospremil raje v pri- jetni družbi iz bližnjega lokala v neposredni bližini Večera ter v ne- formalnem pogovoru razložil bistvo primera Vedeževalka Karin: "Ona je edina, ki s svojimi prihodki lahko plačuje mesečno stanarino!" Ena njegovih najlepših svetovalk Anja Kolšek je tekla, v nasprotju z njenim spremljevalcem, tretjim možem Zavarovalnice Maribor Evgenom Liklom, ki je dan poprej tudi kolesa- ril, na krajši progi. Direktorja Mariborskega vodo- voda Danila Burnača je v zadnjem času mogoče opaziti vsepovsod. Menda tudi zaradi koristne promo- cije pred državnozborskimi volit- vami, kjer bi se lahko potegoval za enega izmed mariborskih poslanskih stolčkov. Vedno pedantnega je ra- zhudila štartna številka, na kateri so njegov priimek spremenili v Burnača. Podobno kot lani se je v ospredje na startni ravnini prikomolčil Tomaž Tomaž Orešič in Tijana Orešič Barač (Marko Pigac) Gregor Žmak in Milan Mikl (Marko Pigac) Dejan Vlaisavljevič in Helena Hvalec (Marko Pigac) Orešič, ki pa z rezultatom 1:30:31 na 21 km ni bil najbolj zadovoljen. Morebiti so bile njegove misli že pri današnjem potrjevanju mandata za gospodarske- ga ministra. Ker je organizatorjem zelo pomagala Helena Hvalec, so se mnogi spraševali, ali je to morda že napoved, kje bo nadaljevala kariero. Ne nazadn- Zoran Ličen in Anja Kolšek (Marko Pigac) je je z direktorjem prireditve Dejanom Vlaisavljevicem dobro sodelovala že kot poslovna direktorica Zavoda Mari- bor 2012. In še nasvet za tretji maraton - morda bi ga veljalo malo prilagodi- ti za bodoče naskakovalce različnih političnih in gospodarskih funkcij in pripraviti še eno krajšo traso.