URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Občina Slovenj Gradec želi, da se prireditev Dežela škratov ohrani tudi vnaprej. (Karin Potočnik) Škratki letos res zadnjič? Župan Zanoškar bo pri- speval, kolikor bo treba, da se uveljavljena priredi- tev ohrani KARIN POTOČNIK Organizatorji dvodnevne prireditve Srečanje v Deželi škratov zagotavlja- jo, da je uveljavljena prireditev letos zadnja, vsaj v njihovi organizaciji. Kot je dejala vzgojiteljica Florjana Kragel- nik, gonilna sila prireditve, je srečanje postalo preveliko breme za družino, tako finančno kot psihično. "Zmanj- kuje nam energije. Organizacijo smo pripravljeni odstopiti, vendar se za zdaj ni še nihče oglasil, da bi to pre- vzel," je dejala Kragelnikova. Poudar- ja, da je organizacija prireditve, ki jo povprečno obišče okoli štiri tisoč ljudi, ogromna odgovornost, tudi zaradi varnosti, ki jo Kulturno-etnološko društvo Dežela škratov s predsedni- kom Gregom Kragelnikom prevzema nase. Kragelnikovi z Gmajne pri Slovenj Gradcu Srečanje v Deželi škratov orga- nizirajo tokrat že desetič zapovrstjo, začeli so leta 2001, ko so na podlagi ustnega izročila zasnovali bajeslov- ne like. Vsako leto so dodali kakega novega in pripoved o njem. "Prireditev poteka konec septembra, namenjena je otrokom, staršem in vzgojiteljicam koroških in drugih vrtcev ter osnov- nim šolam, družinam in drugim sku- p i n a m. Sam projekt se začne že v Deseto Srečanje v Deželi škratov Deseta tradicionalna prireditev Srečanje v Deželi škratov bo tokrat v soboto in nedeljo, 24. in 25. septembra. V soboto dopoldne bo od 11. do 14. ure za prijavljene skupine gradnja škratove vasi, za druge zabavni program, delav- nice za otroke, coprnica Zofka, nastopi vrtčevskih skupin, kotaljenje buč, ogled škratovega gozda. Ob 14.30 bo gledališka predstava za otroke, ob 15.30 čarodej Peter in ob 16.30 lutkovna predstava. V nedeljo bo opoldne oživitev škratove vasi (v hišice, ki bodo postavljene dan prej, se naselijo škrati s prikazovanjem življenja škratov). Sledil bo preo- stali program, podoben sobotnemu. (krp) mesecu septembru, ko otroci s svoji- mi vzgojiteljicami, učiteljicami, starši, babicami in dedki v svojem kraju raz- iskujejo ljudsko izročilo, se naučijo pesmi o škratih, plese in igre iz prete- klosti, poslušajo bajke in povesti ter se s pripravljenim programom predsta- vijo na prireditvi," je izpostavila Kra- gelnikova. Medtem na Zagmajškovem vrhu nastajajo škratova domovanja iz različnih naravnih materialov. Or- ganizatorji ob pomoči vseh sosedov, bližnjih in daljnih privržencev škra- tov pripravijo vejevje dreves, slamo, koruzo, praprot in druga gradiva. Na srečanju potekajo različne delavnice, nastopi in predstavitve skupin, ples vil, škratove igre in seveda vedno večji škratov gozd. V Deželi škratov doma- čini, preoblečeni v bajeslovna bitja, postrežejo s škratovimi dobrotami. "Pripovedke pomagajo otrokom razu- meti in spoštovati naravo, srečujejo se z vse bolj pomembnim vidikom var- stva narave ter ustvarjajo svoj lastni odnos do nje," je o pomenu prireditve povedala Kragelnikova. Letošnja pridobitev je lik Povodne- ga moža z zgodbo z Uršlje gore, pripo- veduje o tem, kako je Povodni mož z volovsko vprego vozil vodo na goro. Kragelnikova upa, da bodo v pri- hodnjem letu Deželo škratov lahko skozi vse leto na ogled ponudili tudi posameznikom, ne le najavljenim sku- pinam kot doslej. Ljudje se ob obisku lahko odločijo za dvokilometrsko pot do Dežele škratov, po kateri skozi gozd na Zagmajškov vrh pridejo peš. "Ljudje veliko sprašujejo, zakaj je letošnja pri- reditev zadnja. Lahko pojasnim le to, da smo delali s srcem in z dušo in ne zmoremo več," je rekla Kragelnikova. Župan Mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar je dejal, da je velik interes občine, da se prireditev ohrani, in bo storil vse, kar je v njegovi moči, za ohranitev prireditve in Dežele škra- tov, ki je že poznana ter prispeva k prepoznavnosti Slovenj Gradca širše. Turistični avtoslalom Ivarčko 2011 Avto-moto društvo Ravne na Koroškem v sodelovanju z Avto-moto klubom RGRacing iz Šentjanža pri Dravogra- du pripravlja 15. Turistični avtoslalom Ivarčko 2011, ki bo v soboto, 24. septembra, na nivojskih parkiriščih ob Ivarč- kem jezeru pod Uršljo goro. Avtoslalom je namenjen vsem voznikom z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki bi se radi preizkusili na poligo- nu med stožci, tekmovali s sabo, z uro in s sotekmovalci. Moč motorja in velikost avtomobila nista tako pomembni - štejeta spretnost in natančnost. Hitrosti so majhne, tako da nevarnosti skorajda ni. Udeleženci tekmujejo v štirih ra- zredih, s serijskimi avtomobili do oziroma nad 1600 ccm in s športnimi avtomobili do oziroma nad 1600 ccm, ter v posebnih kategorijah (ženske, legende, juniorji). Za tek- movalce se bo avtoslalom začel že ob 7. uri s prijavami, or- ganizatorji pa vabijo gledalce, naj si zanimive predstave mojstrov vrtenja volana ogledajo med 9. in 17. uro. Nagra- de najboljšim bodo ob jezeru podelili ob 17.30. Več informacij je na voljo na spletni strani www.rgra- cing.si oziroma www.ramsak.si. (ačk) Memorialni Borisovi teki v Mežic V organizaciji Tekaškega kluba Grča, ki ga že dve desetletji vodi predsednik Vinko Strgar, so v Mežici potekali že 26. teki v spomin na nekdanjega špor- tnika Borisa Keršbaumerja. Tokrat je nastopilo skromno število, vsega 53 tekačev in tekačic, kajti udeležbo so zadnji hip odpovedali Avstrijci, čeprav je gorski tek na progi dolžine 10,5 kilo- metra štel za pokal avstrijske Koroške in za štajersko-koroški pokal. Na najdaljši, 10,5 kilometra dolgi progi je absolutna zmaga pripadla Jožetu Moriju z Mute, ki je zahtevno progo pretekel s časom 41 minut in 18 sekund. Drugi je bil Alojz Mlinar (Sre- dnja šola Ravne) in tretji Dejan Žohar iz Celja. Med tekačicami je bila s časom 50,37 minut najhitrejša Erika Juvan iz Slovenj Gradca pred Fani Podkrajšek iz Izlak in Mileno Pogladič iz Mislinje. V teku na šest kilometrov sta prvi mesti osvojila Ravenčan Jernej Šinigoj in Me- žičanka Snežana Lujinovič. Izpeljali so tudi otroške teke. Na progi dolžine 1000 metrov sta zmagovalca postala domačina Jurij Šisernik in Anita Košu- tnik. Na polovico krajši progi sta bila najhitrejša Anže Bogataj in Sara Pod- lesnik iz Črne, na 100-metrski razda- lji pa je prvi v cilj pritekel mladi Jan Podlesnik iz Črne. Velja še omeniti, da sta bila najstarejša udeleženca tekov v Mežici 76-letni Boris Ahac iz Radovlji- ce in 77-letna Kazimira Lužnik iz Slo- venj Gradca. Nastopil je tudi 64-letni domačin Franček Vrlič, ki se je edini udeležil vseh šestindvajsetih spomin- skih tekov Borisa Keršbaumerja. (iml) KOMENTIRAMO PETRA LESJAK TUSEK Potem ko predlog zakona o sanaciji zgornje Mežiške doline ni prestal druge obravnave v parlamentu, ostaja v veljavi vladni sanacijski odlok in nanj vezano pričakovanje, da bo sanacijski program ne glede na svojo obliko tudi v prihodnje podprt z državnimi viri, posledično pa uresniče(va)n in učinkovit. Ničkolikokrat je strokovna in politična javnost v zgornji Mežiški dolini poudarila pomen ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, vendar je očitno le v vztrajnem izpostavljanju in ponavljanju pomena ključ za ohranjanje celovitosti programa. Čeprav okoljski ukrepi ne bodo uzakonjeni, je predlog zakona vseeno (znova) odprl vsaj dve pomembni področji, ki ju je v nasprotju z odlokom skušal opredeliti. Prvo je omejevanje izkoriščanja mineralnih surovin s preseženimi vsebnostmi težkih kovin, vezano tudi na delovanje žerjavskega kamnolo- ma, za katerega si prizadeva podjetje Gradbeni materiali. To področje je ključno z vidika učinkovitosti sanacije, kar je v preteklosti izpostavila že Agencija RS za okolje, ko je opozorila na škodljive industrijske vplive pri izkoriščanju gradbenih materialov. Temu je najprej sledil predlog dopolni- tve sanacijskega odloka v smeri omejevanja gospodarstva, ki pa ga ni bilo mogoče preprosto uveljaviti. Poskus teh omejitev je namreč kompleksnejši, kot se zdi. Srž je v samem izhodišču, kjer ni mogoče prezreti, da je CPM - Gradbene materiale prodajala nekdanja lastnica rudnika - država. Hkrati pa je karte medtem premešal stečaj kupca, krovnega CPM, in tudi zato so današnja razmerja daleč od dorečenih. Omejevanje podjetja hkrati ne bi bilo preprosto niti zato, ker bi tudi dokazovanje konkretnih negativnih vplivov na okolje terjalo razširjene in bolj poglobljene analize. Drugo področje, ki ga je propadli predlog zakona znova načel, pa so prednostne pravice kmetov s hribovskih kmetij pri dodeljevanju koncesij za izkoriščanje gozda v državni lasti. Tu je sicer vlada prav nedavno naredila korak naprej, vendar so kmetje z ekološko degradiranimi kmetijami in uničenim gozdom v Mežiški dolini že v sanacijskem progra- mu pričakovali konkretnejšo umestitev. Vrsta kmetov bi bila zadovoljna že s preplastitvami makadamskih cest, ki so v bližini kmetij vir onesnaževa- nja s svinčevim prahom. A tudi to očitno ni preprosto, saj so sanacijski ukrepi v okolju omejeni na površine v javni lasti, pa naj so zasebna območja še tako oškodovana. Pozitivnih sprememb v okolju je res že veliko, nikakor pa ne dovolj za zadovoljstvo že na pol poti. Stoletnik med upokojenimi gozdarji Grega Glazer in Mitja Šipek sta modrovala o receptu za dolgo življenje. (Andreja Čibron Kodrin) Med 250 udeleženci srečanja članov Kluba upokojencev koroških gozdarjev na Prevaljah je bil posebne pozornosti med življenjskimi jubilanti deležen Grega Glazer iz Dravograda, nekdanji logar, ki je marca dopolnil 100 let. Oktet Lovske družine Prežihovo pod vodstvom Mitje Šipka je slavljencu, ki je bil tudi lovec, zapel pesem Ojstrica, ti moje kraljestvo, izročili so mu darilo akademskega sli- karja Karla Pečka, sliko njegove domačije. Glazer, zdaj živi v koroškem domu starostnikov v Črnečah, je v pogovoru s Šipkom, ki je nedavno praznoval 85 let, občinstvu v prireditvenem prostoru na stadionu razkril skrivnost dolgega ži- vljenja: veliko delati, žensk pa se izogibati. (ačk) Branko Spalir v vodstvu po sedmih turnirjih Na Ravnah je bil odigran sedmi turnir odprtega koroškega prvenstva v pospe- šenem šahu. Zbralo se je 22 igralcev, med katerimi je prvo mesto zasedel Milan Matko iz Velenja s šestimi točkami pred Jernejem Špalirjem iz Slovenj Gradca, ki je zaostal za pol točke. Na tretje in četrto mesta sta se s petimi točkami uvr- stila Drago Golob iz Črne in Branko Špalir iz Slovenj Gradca. Peti je bil s štiri in pol točkami Alojz Golob iz Črne. Tri turnirje pred koncem je v vodstvu Branko Špalir pred Velenjčanoma Radom Rajkovičem in Milanom Matkom. Četrto mesto trenutno zaseda Jernej Špalir, peti je Ravenčan Marko Vrečič, član ŠK Fužinar Hapro. (iml) Županova Micka v Mežici Narodni dom (ND) Mežica vabi k ogledu veseloigre Antona Tomaža Linharta Županova Micka v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Predstava bo jutri, v sredo, začela se bo ob 19. uri. Vstopnice je mogoče kupiti v predprodaji, in sicer v Lučkinem gaju in ND v Mežici, v cvetličarni Pušic v Črni na Koroškem, v daril- nem butiku RCM na Prevaljah in v prodajalni Mladinske knjige na Ravnah. (ačk)