URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Družabna Koroška (Petra Lesjak Tušek) Tina Maze med svojimi dobro razpoložena V svoji olimpijski vasi Črna je smučarka, svetovna prvakinja in dobitnica dveh olimpijskih srebrnih kolajn Tina Maze v soboto predstavila priprave na prihaja- jočo sezono. Krajši postanek doma je tudi redka prijetna priložnost za druženje z najbližjimi, med katerimi je Tina vselej dobro razpoložena. Kavo pri Urški si je med drugim privoščila v družbi mame Sonje, sestre Maje in hčerke njenega bratranca Lune. (plt) Plešoči svetnik (Jurij Berložnik) Na odprtju prenovljenega vaškega jedra Leš je k veselemu otvoritvenemu raz- položenju prispeval prevaljski občinski svetnik Dušan Golna r. Župan Matic Tasič je šele dobro prerezal otvoritveni trak, že je Golnar prenovljeno in as- faltirano cesto uporabil kot plesišče in se veselo zavrtel z Lešanarko, ki je bila tisti hip najbližje in hkrati voljna plesati. Plesala sta na glasbo leških Zimskih koscev, vse skupaj pa je bil le uvod v vesele, plesa polne dni 25. Jesenskih sre- čanj na Prevaljah. (jb) Nale odkril staro kolo (Petra Lesjak Tušek) Večerov raznašalec Ramiz Haznadar, vsem dobro poznan kot Nale, se je v Črni mudil s starim kolesom, ki ga je odkril na podstrešju. Kolo bo s pridom upora- bljal tudi za raznašanje našega časnika, vsaj dokler mu bo dopuščalo vreme. V soboto smo ga sicer ujeli dopoldne, ko so časopisi že dosegli naročnike, tako da je lahko s kolesom, neobteženim s časopisi, že lahkotno postopal naokoli. (plt) Leška dediščina zasijala v lepši podobi Na Lešah so obnovili rudarsko kapelo in vhod v rudniški rov Franciscus, oktobra bodo končali še prenovo "frlescimra" ali pozivalnice s spominsko sobo ANDREJA ČIBRON KODRIN Rudarska kapela ob cesti s Prevalj proti Lešam, prva točka učne poti Po stopi- njah leških rudarjev in prvi znanilec rudarske vasi, ima novo preobleko, prenovljen je tudi edini ohranjen vhod v rudnik, Frančiškov rov, njegova oko- lica pa urejena. Ureditev predstavitve v rudarski vasi Leše je potekala v okviru projekta vzpostavitve čezmejnega Ge- oparka med Peco in Košuto iz opera- tivnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013. Naložbo so sofinancirale Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj, služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter občina Prevalje. Obnova največje kapele zaprtega tipa v prevaljski občini je stala nekaj več kot 16.500 evrov, izvedlo jo je podjetje Kograd Igem pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na kapeli iz 19. stoletja, ki je bila najverjetneje zgrajena iz zaoblju- be, so med drugim odstranili dotraja- ne omete, pločevinasto streho in žlebe, izolirali temelje, nanesli novi omet na zidove, streho delno prekrili z opečna- to kritino in obnovili kovinske zašči- tne mreže na oknih in vratih. Kapelo in vse nabožne kipe (skupina Križanja in Žalostna mati božja) v njej sta občini Prevalje v trajno last in varovanje po- darili družini Sirk in Juh s Prevalj. Obnovljeni vhod v Frančiškov rov so odprle (z leve) občinska svetnica Hedvika Goren- šek, predsednica Kulturnega društva Leše Klavdija Kodrun in Sabina Ranc iz občinske uprave. (Andreja Čibron Kodrin) Na rudarsko preteklost Leš, kjer je med letoma 1820 in 1939 obratoval rudnik rjavega premoga, v katerem so denimo leta 1847 rudarji nakopali trikrat več premoga (33.200 ton) kot v vseh drugih rudnikih na Slovenskem skupaj, največ (70.000 ton) pa leta 1882, ko je tu delalo tisoč rudarjev, spominja tudi vhod v rov Franciscus, podkop so odprli leta 1849. Podjetje Slemenšek je uredilo dostop do rova in saniralo kamnito portalno steno, oporni zid ter vhodna vrata, nova so tudi bližnja parkirišča za obiskoval- ce. Ti se odslej lahko podajo še malo globlje v notranjost rudnika, saj je do- stopnih prvih dvajset metrov rova, v katerem bodo uredili tudi novo raz- svetljavo. Naložba, za katero je bilo treba pridobiti kulturnovarstveno in naravovarstveno soglasje, je stala pri- bližno 23.600 evrov. To je bila prva obnova po letu 1984. V s r e d i š ču Leš se o b n a v l ja še stavba, v kateri je bil tako imenovani frlescimer ali pozivalnica. Z zvonom v lesenem nadstrešku so rudarje budili ob peti uri, v pritličju so se pred delom in po njem morali javiti paznikom, ki so jih "pozivali" po imenu. V zgradbi, katere obnova bo končana oktobra, bodo uredili tudi spominsko zbirko. D'nK Društva in klubi Koroške Poklon tradiciji in ljudskemu izročilu Ljudske pevke Postavkova dekleta iz okolice Slovenj Gradca M A J A K L A N Č N IK Dandanes ni težko opaziti, da kljub modernizaciji in globalizaciji, ki nas zajemata s svetlobno hitrostjo, postaja vse bolj zanimivo in cenjeno tisto, kar se je dogajalo, nosilo, celo jedlo včasih; na modnih brveh kraljujejo retro ko- lekcije, v finih restavracijah so na voljo retro meniji, na podeželju pa poteka vsako leto več prireditev, ki jih največ- krat poimenujejo v smislu prikazova- nja starih šeg, navad in običajev. Tako sploh ni presenetljivo, da vse večjo veljavo ponovno dobiva tudi ubrano zapeta večglasna ljudska pesem. Ena izmed skupin, ki to ohranja in neguje že preko pol stoletja, so tudi ljudske pevke Postavkova dekleta, ki na vpra- šanje, kdaj so začele prepevati, vedno v en glas zatrdijo, da že v zibelki. Pet sester, rojenih na Postavko- vi domačiji v Podgorju pri Slovenj Gradcu, sta glasba in petje spremljala na vsakem koraku. Pelo se je ob delu, praznovanju, veselih in malo manj ve- selih dogodkih, njihova starša pa sta marsikatero pesem tudi sama sesta- vila. Konec osemdesetih let so kot Po- stavkova družina (s še dvema bratoma in staršema) pripravili tudi prvi javni nastop, na katerem so ob predstavitvi starih opravil, kot sta krtačenje in pre- denje volne, obiskovalce navdušili tudi z značilno ljudsko pesmijo. Tudi danes Postavkova dekleta na številnih nasto- pih, med njimi Družina poje, Srečanje ljudskih pevcev in godcev, Furmani po cest' peljajo, Srečanje odraslih pevskih zborov in drugi, na željo organizator- Po enoletnem premoru so se Postavkova dekleta letos ponovno udeležila Srečanja odraslih pevskih zborov Mislinjske doline. (Foto Anka) Opaženo pevsko udejstvovanje - Na začetku leta 2002 so Postavkova dekleta prejela Bernekerjevo plaketo, ki jo Mestna občina Slovenj Gradec podeljuje za dosežke, ki pomembno pri- spevajo h kulturni rasti ljubiteljske kulture. - Leto kasneje so se pevke po zelo uspešnem nastopu na regijskem tekmova- nju odraslih pevskih zborov po mnenju strokovnega spremljevalca uvrstile na državno tekmovanje, ki je potekalo na Kapeli. - Pred dobrimi desetimi leti si je skupino ljudskih pevk za temo seminarske naloge za predmet etnomuzikologije izbral Franci Krevh, študent Akade- mije za glasbo v Ljubljani. Na vse omenjene dosežke so Postavkova dekleta izjemno ponosna, saj jim opaženost s strani strokovnjakov daje potrditev, da delajo dobro. jev še prikažejo različna stara kmečka opravila ter ljudske običaje, ki sicer počasi že tonejo v pozabo. "Najlep- ša dota, ki sta nam jo zapustila mama in oče, so pesmi," pove ena od pevk, Anica Pačnik. In res, ponosa ter hva- ležnosti do svojih pokojnih staršev Po- stavkova dekleta niso nikoli skrivala, še več, pred leti, ko so izdale tudi svojo prvo kaseto, so jo častitljivo poimeno- vale "V spomin na mamo in atija". Pra- vijo namreč, da sta glas in posluh dar od zgoraj, številna besedila in melodije pa sta jih naučila ravno starša.