URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Za tretjino zmanjšali čakalne dobe Mnogi bolniki se kljub doplačilu 1500 evrov raje odločajo za operacijo z r o b o t om vrst, kjer sedanji sistem financiranja omogoča za petino več opravljenega programa, kot so denimo operacije rame, hrbtenice, kile, kolkov, kolena in koronografije. VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Prejšnji teden je bil objavljen razpis za direktorja in strokovnega vodjo Splo- šne bolnišnice Celje. Nanj se bo po- novno prijavil Marjan Ferjanc, ki je bolnišnico vodil že v prejšnjem man- datu, sedaj pa pol leta opravlja funkci- jo vršilca dolžnosti direktorja. Vršilec dolžnosti strokovnega vodje Drago Kovačič ne bo kandidiral, ampak se bo vrnil na mesto predstojnika kar- diološkega oddelka, kjer je pred vede- jevstvom delal komaj mesec dni in to delo želi nadaljevati, smo izvedeli na včerajšnji novinarski konferenci, ki je bila sicer namenjena rezultatom polle- tnega poslovanja bolnišnice. Opravili več specialističnih pregledov Celjska bolnišnica je poslovala pozitiv- no, presežek prihodkov znaša 36.000 evrov, je povedal v. d. direktorja in navedel nekaj pozitivnih premikov v poslovanju, s katerimi še relativno uspešno premagujejo probleme v teh kriznih časih. Z n o t r a n j i mi p r e s t r u k t u r i r a n- ji so uspeli povečati programe na področjih, kjer je imela bolnišnica daljše čakalne dobe od tistih, ki jih še dopušča pravilnik o najdaljših č a k a l n ih dobah. Tako so d e n i mo povečali obseg preiskav ultrazvoka dojk, preiskav z magnetno resonan- co in obravnav v revmatologiji ter v maksiofacialni ambulanti in oralni kirurgiji. Še dodatno so dobili povečan program specialistične ambulantne obravnave na ortopediji. Tako so letos v celjski bolnišnici opravili 2,5 odstotka več specialisti- čnih ambulantnih pregledov, za dva odstotka več je bilo tudi bolnikov na bolnišničnem zdravljenju. V celoti so realizirali tiste programe s čakalnih Racionalni pri stroških Kljub večjemu obsegu dela so stro- ške povečali le za odstotek, in to pred- vsem z racionalnejšo porabo zdravil, z nekaterimi dobavitelji so se uspeli dogovoriti za ugodnejše cene, določe- ne laboratorijske preiskave iz zunanjih laboratorijev so preselili v lastni labo- ratorij. Najbolj pa jih skrbijo črne napove- di o zmanjšanju obsega akutne obrav- nave za dva odstotka, amortizacije za nadaljnjih pet odstotkov, material- nih stroškov za 0,6 odstotka. "To bi za bolnišnico pomenilo okoli dva milijo- na evrov na letni ravni, do konca tega leta pa 500 tisoč evrov. Takih rezerv pa bolnišnica n i ma in to bi imelo posledice za bolnike. Računamo, da vlada teh ukrepov ne bo potrdila," je še povedal Marjan Ferjanc. Skrbi jih tudi to, da je junija začela zavaroval- nica zmanjševati mesečna nakazila za akutno obravnavo bolnikov. Če bi se ta trend nadaljeval, bi to za celjs- ko bolnišnico do konca leta pomeni- lo 600.000 evrov manj denarja, kar bi lahko bistveno vplivalo na likvidnost bolnišnice. Novo pri čakalnih dobah "Pri zmanjšanju čakalnih dob se je aktualna politika lotila problema na povsem nov način," pravi strokovni vodja bolnišnice Drago Kovačič. "V naši bolnišnici je bilo ključno, da sta stroka in uprava stopili skupaj in zelo hitro reagirali na tistih področjih, ki so bila deficitarna. Skupno število ča- kajočih smo z 9065 v lanskem decem- Drago Kovačič in Marjan Ferjan sta predstavila rezultate poslovanja in uspehe pri zmanjšanju čakalnih dob. (Violeta Vatovec Einspieler) bru zmanjšali na 6147 v avgustu letos. Še imamo paciente, ki čakajo prek do- voljene čakalne dobe, vendar se je tudi število teh od lanskega decembra, ko jih je bilo 2357, zmanjšalo na manj kot 1800 v avgustu. Večina teh je s pisno izjavo izrazila željo, da želijo to stori- tev opraviti pri nas," pravi v. d. stro- kovnega direktorja. Predolgo pa je treba čakati še na 14 storitev. Denimo na nekatere ortoped- ske posege, ki jih je vse več, za oper- acije ožilja in za pregled v kardiološki ambulanti pa tudi v revmatološki am- bulanti, kjer kronično primanjkuje zdravnikov. Vsekakor se bodo trudili tudi tu ujeti predpisane čakalne vrste s povečanjem terminov, kadrovsko okrepitvijo in podobno. L a h ko pa c e l j s ka b o l n i š n i ca p o m a ga d r u g im b o l n i š n i c am pri z n i ž a n ju n j i h o v ih č a k a l n ih dob, denimo na koronografiji. Za robotsko operacijo doplačilo 1500 evrov V celjski bolnišnici še vedno zagreto vodijo aktivnosti, da bi jim ZZZS priznal polno ceno robotskih operacij. Vzporedno s sklepom o doplačilu robotskih operacij, ki ga je sprejelo vodstvo celjske bolnišnice, potekajo aktivnosti, da bi prepričali pristojne, da so robotske operacije nujnost in bi moral sistem to poplačati. Bolnišnica tega ne more pokriti iz lastnih sredstev, še vedno zbirajo sred- stva od donatorjev, ki pa jih ni dovolj za pokritje celotne razlike v ceni, do katere zavarovalnica prizna strošek operacije, to pa je 2600 evrov. Od tega prispevki donatorjev pokrijejo 1100 evrov, pacient pa mora doplačati še 1500 evrov. Kljub temu da imajo bolniki izbiro, se raje odločajo za robota. Kmalu bodo na zdravstveni svet ponovno posredovali vlogo z dopolnjen- imi vsestranskimi, tudi finančnimi učinki robotske kirurgije in upajo, da se bosta zdravstveni svet in tudi ZZZS odločila v prid bolnikom. "Najbolj optimalno bi bilo, da bi 600 posegov na raku na prostati, kolikor jih je treba letno odpraviti v Sloveniji, opravili v Celju. Celjska bolnišnica bi lahko postala tudi center za edukacijo v robotski kirurgiji," pa je drzna, a vendarle razumna zamisel strokovnega vodje bolnišnice. Razvoj robotske kirurgije v Celju podpira tudi Večerova hiša z akcijo Skup stopmo. Začelo se bo v Laškem Buča Janka Lovšeta iz Trebnjega na Dolenjskem tehta kar dobrih 457 kilogramov FRANC KRAMER Janko Lovše iz Trebnjega na Dolenj- skem ima najtežjo bučo v Sloveniji! To je pokazalo sobotno tehtanje buč ob prvem državnem tekmovanju za naj- težjo bučo. Lovšetova je tehtala kar 457,4 kilograma. Tudi drugo mesto je zasedla buča z Dolenjskega, 323,9 ki- lograma težko bučo je vzgojila druži- na Kapš iz Novega mesta, tretje mesto je zasedel Martin Podgornik iz Vrat na Primorskem, njegova buča je tehtala 304,9 kilograma. Skupaj je tekmova- lo enajst gojiteljev buč iz vse Slovenije. "Vse te največje slovenske buče bodo na ogled v Mozirskem gaju do 9. oktobra. Do tedaj namreč v našem gaju poteka razstava buč in jesenske- ga cvetja, zadnja razstava, ki jo prip- ravljamo v tem letu. Razen velikank je na ogled še veliko drugih buč, jedil- nih in okrasnih, vseh skupaj jih je več kot deset ton," pravi Božo Plesec iz Etnološko-hortikulturnega društva Mozirje, ki upravlja z M o z i r s k im gajem. V tem gaju razstave buč prip- ravljajo že skoraj deset let, zdaj upajo, da bo tudi tako državno tekmovanje za najtežjo bučo postalo tradiciona- lno. In da bodo privabili še več go- jiteljev buč. Že sobotno prvo tehtanje najtežjih buč je privabilo tudi veliko obiskovalcev, tudi navijačev. Janko Lovše, ki je zmagal, pravi, da na vzgojo take velikanke vpliva več dejavnikov. Od semena, ustrezne je iskal tudi po Ameriki, zemlje, gno- jenje in seveda ljubezni. Pa kanček sreče moraš imeti še zraven, tudi z vremenom. V Mozirskem gaju so z letošnjo sezono zadovoljni, čeprav so imeli zaradi vročine malo več dela. Toda tudi prav zato je senca Mozirskega gaja dajala prijeten hlad obiskovalcem. In ti prihajajo domala z vsega sveta. Slovesna otvoritev Dnevov kulturne dediščine Slovenije bo letos v Laškem v soboto, 24. septembra. Z a v od za v a r s t v o k u l t u r n e d e d i š č i ne S l o v e n i je že v r s to l et koordinira slovenske prireditve ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Tej vseevropski akciji se vsako leto pridruži okoli 50 evropskih držav. Temeljni vodili dnevov k u l t u r ne dediščine sta vzpodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine in predstaviti idejo o skupnem ev- ropskem prostoru in skupni kultur- ni dediščini. Tako se bodo Slovenci pridružili milijonom v Evropi, ki bodo obiskovali in spoznavali kulturne spo- menike, ki običajno niso dostopni širši javnosti. V slovenski program se je letos uvrstilo 120 dogodkov po vsej Slo- veniji v 70 različnih krajih. Vsako leto program povezuje skupna tema, letos bodo dneve kulturne dediščine pos- vetili dediščini skupnosti in prosto- voljstvu. Letos je n a m r eč evropsko leto prostovoljstva. "Zato bo namen letošnjih prireditev v okviru programa Dnevov evropske kulturne dediščine vzpostavitev ugodnega okolja za pro- stovoljstvo in še posebno za delovanje dediščinskih skupnosti s poudarkom na raznolikosti pristopov tradiciji," je zavod za varstvo kulturne dediščine zapisal v svojem sporočilu za javnost. (vve) Velikanke na ogled na razstavi buč Najtežje buče v Sloveniji in njihovi vzgojitelji; levo Janko Lovše iz Trebnjega na Dolenjskem. Njegova buča (za njim) tehta 457,4 kilograma. (Franc Kramer) Z? Š1-I c3jG= »rski v al v e d n o in p o v B O d