URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Pacient v Ljubljano ali zdravnik v Pomurje? Na okrogli mizi o viziji razvoja zdravstva v Pomurju o posebnostih in perečih problemih zdravstva v regiji lahko in morali obravnavati zdrav- niki na primarnem nivoju, je povedal direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota (SBMS) Bojan Korošec. Kar zadeva bolnišnice, je zaradi ekono- mike pričakovati večjo specializacijo posameznih ustanov, tako Korošec, večjega števila zasebnih zdravnikov s koncesijo pa na sekundarnem nivoju ni pričakovati. Glede na demografska in druga gibanja bo v SBMS v priho- dnje verjetno več poudarka na podro- čjih geriatrije, onkologije, ambulantne in enodnevne bolnišnične oskrbe ter negovalne bolnišnice. Vse študije zadnjih 20 let kažejo, da imajo države z dobrim primarnim zdravstvom večjo enakost v zdra- vstvu in zadovoljstvo bolnikov, nižje stroške ter boljše učinke na zdravje prebivalcev, je povedal predstojnik katedre za družinsko medicino medi- cinske fakultete v Ljubljani Igor Švab. V sedanji organiziranosti zdravstve- nih domov je poudarek na kurativi, plačuje se storitve, ne kakovost, na- črtovanje in upravljanje je prepušče- no občinam, vsebino določa plačnik, prisotna je usmerjenost v doseganje finančnih ciljev. Namesto tega bi bilo treba spodbujati inovativnost, spre- meniti organiziranost in način dogo- varjanja o programu, tako Švab. NATAŠA GIDER Med glavnimi cilji nadaljnjega ra- zvoja zdravstva mora biti povečanje števila zdravnikov in kakovosti nji- hovega dela ter razbremenitev admi- nistrativnega dela v ambulanti, je na okrogli mizi z naslovom Vizija razvoja zdravstva v Pomurju, s katero so se v Moravskih Toplicah začeli 4. Zadrav- čevi dnevi (v organizaciji Združenja zdravnikov družinske medicine), v imenu splošnih zdravnikov povedal Leon Lang. Na območju murskosoboške uprav- ne enote, ki ima okrog 60 tisoč prebi- valcev, deluje 25 zdravnikov splošne medicine in eden v domu starejših, kar osem zdravnikov je starejših od 55 let, na to delo pa se pripravljata le dve specializantki. Določiti bi bilo treba mrežo in število dežurnih mest ne le v Pomurju, ampak v celotni državi, potrebna je koordinacija dela vseh, ki delajo v javni zdravstveni službi, tako Lang. V Pomurju, ki ima več posebno- sti, na primer večje število socialno ogroženih prebivalcev, romsko manj- šino in druge, katerih obolevnost je večja od povprečne, je potrebna pre- ventivna dejavnost, prilagojena tem rizičnim skupinam. Okrepiti bi bilo treba, dodaja, tudi vertikalno komuni- kacijo znotraj zdravstvenega sistema, nagraditi prizadevanja posamezni- ka za krepitev lastnega zdravja, vzpo- staviti sistem plačevanja storitev, po katerem bo denar sledil pacientu, zdra- vstvene delavce plačati po kakovosti njihovega dela in izboljšati ugled dru- žinske medicine. Med metodami, kako te cilje doseči, je Lang med drugim na- vedel prenos administrativnega dela na uslužbence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dogovor o ustanovitvi koordinatorskega mesta v regiji in uvedbo bonusov in malusov za paciente oziroma zavarovance. Zdravniki v bolnišnici obravnava- jo veliko, po nekaterih podatkih kar 60-70 odstotkov pacientov, ki bi jih Okrogle mize so se udeležili predstavniki različnih nivojev in področij zdravstva. (Nataša Gider) zdravnikov splošne medicine deluje na ob- močju murskosoboške upravne enote Domovi starejših kot negovalne bolnišnice Glavni javnozdravstveni problem v Po- murju je višja stopnja obolevnosti in umrljivosti ter manjše število zdravni- kov glede na velikost populacije v pri- merjavi z ostalo Slovenijo (regija s 121 tisoč prebivalci ima 196 zdravnikov), je izpostavila Tatjana Krajnc Nikolic z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Takšno stanje je povezano tudi s slabim gospodarskim položajem in nizko izobrazbeno strukturo. Predpi- sovanje zdravil je v regiji precej nad povprečjem, zanje bo letos namenje- nih skoraj 20 milijonov evrov, še vedno je veliko tudi število dolgotrajnih bol- niških odsotnosti z dela, je povedal di- rektor murskosoboške enote ZZZS Ivan Tibaut, ki je za prihodnje izpostavil po- trebo po nadgradnji zdravstvenega sis- tema do leta 2020, posebno pozornost je treba nameniti preventivi. Predstavnica Društva bolnikov s kronično bolečino Murska Sobota Mija Roudi je v imenu tega in drugih društev bolnikov opozorila predvsem na potrebo po skrajšanju čakalnih dob v zdravstvu. Pomembno je tudi, tako Roudijeva, da bi v regijski bolnišnici pacienti dobili čim več specialističnih obravnav, obravnav bliže domači regiji si želijo tudi onkološki bolniki, na primer kemoterapije v mariborskem kliničnem centru namesto ljubljan- skem ter obiske onkologov v mursko- boški bolnišnici, kjer bi v enem dnevu onkolog pregledal več pacientov in ne bi bilo vsem tem pacientom treba na zanje zelo naporno pot v Ljubljano. Opozorila je tudi na težave v komuni- Festival multimedijskih centrov Multimedijski centri so se predstavili na festivalu v Murski Soboti. (Silva Eöry) V murskosoboškem Mikku je potekal tretji festival multi- medijskih centrov, na katerem se je pomurskemu občin- stvu z lastno multimedijsko in intermedijsko produkcijo predstavilo 16 tovrstnih centrov iz vse Slovenije. Predstavi- tve so zajemale vse od avdio- in videoprodukcije do multi- medijskih performansov, predavanj, fotografskih in video razstav ter predstavitev na računalnikih. Po besedah Janeza Žlebiča, vodje multimedijskega centra v Mikku, so slovenski multimedijski centri različni po načinu organizacije, vsi pa ponujajo brezplačne delav- nice pri spoznavanju novih informacijskih in komunika- cijskih tehnologij za mlade in starejše. "V tako imenovano mrežo M3C smo se povezali, da bi lažje delovali, si izme- njevali znanje in produkcijo. Naše skupno poslanstvo je, da se sodobna tehnologija uporablja za kulturne in izobraže- valne namene," je dodal Žlebič in pojasnil, da čeprav imajo ti centri različne statuse, eni so društva, drugi pa zasebni ali javni zavodi, so vsi neprofitne organizacije. Največje za- nimanje v centrih je pri mlajših za avdiovizualne delavni- ce, pri upokojencih pa za osnove uporabe računalnika in interneta. "V prvi vrsti se multimedijski centri financiramo s po- močjo sredstev, ki jih prejemamo preko razpisa, ki ga za to dejavnost namenja ministrstvo za kulturo, seveda pa poskušamo pridobiti denar tudi preko drugih razpisov in za določene projekte še sponzorska sredstva. V našem pri- meru nam nekaj denarja zagotavlja tudi Občina Murska Sobota," je še dejal Janez Žlebič. (se) kaciji zdravstvenih delavcev z bolniki. Domovi starejših pri nas prevzemajo funkcijo negovalnih bolnišnic, je po- vedal Boris Sunko, direktor Doma sta- rejših občanov Ljutomer. Tudi zato si želijo drugačnega sistema financira- nja, med problemi, ki jih je treba rešiti, omenjajo pomanjkanje strategije, de- lovanje domskih ambulant, stroške prevozov in spremstva ter namesto integrirane obravnave uvesti razme- jevanje med oskrbo v domu, ki sega na področje sociale, in nego, ki pa sodi v sfero zdravstva. Vsak naj dela, za kar je usposobljen Veliko tega, kar je bilo povedano na okrogli mizi, si na ministrstvu že pri- zadevajo zagotoviti, vendar je za to potreben čas, je o sporočilih, ki jih je slišal na okrogli mizi, povedal državni sekretar z ministrstva za zdravje Ivan Eržen. Da je nujno treba okrepiti pri- marni nivo zdravstva, se zavedajo tudi na ministrstvu, je dejal Eržen, vendar so spoznali v času, ko so že bili obre- m e n j e ni s povečanjem plač v zdra- vstvu in gospodarsko krizo. Sredstva, namenjena za primarno raven, kljub temu v zadnjih treh letih povečujejo. Število zdravnikov se bo v prihodnjih letih povečevalo z diplomanti z mari- borske medicinske fakultete, je dejal Eržen, o organizaciji dela pa: "Moramo poskrbeti, da bo vsak delal tisto, za kar je usposobljen, in zagotoviti, da zdravniki ne bodo imeli pol delovne- ga časa opravka z administrativnimi aktivnostmi, ki si jih je zamislil ZZZS, ampak bomo skupaj z njimi presodi- li, kaj je res potrebno, in tisto, kar ni potrebno, opustili, za tisto, kar je res potrebno, pa preverili, kdo mora to narediti." Zdravstvo mora kmalu biti "brez papirja", tako Eržen, vendar bo projekt e-zdravstva uresničen neko- liko kasneje, kot so si zamislili, torej po letu 2015. Na ureditev urgentnega centra v SBMS (in drugih regijskih bol- nišnicah) naj omejevanje investicij ne bi vplivalo, saj gre za evropski projekt, je dejal Eržen. Prihodnost je po njego- vem "zagotovo v povezovanju in sode- lovanju različnih ravni v zdravstvu". Nedopustno je, da pacienti iz Pomurja potujejo v Ljubljano za storitve, ki bi jih lahko dobili v mariborskem klinič- nem centru, je poudaril Eržen, prakso, da pridejo zdravniki v okolja, kjer so pacienti, je prav tako treba razvijati naprej. Lendava: Danes v mestu brez avtomobila V evropski teden mobilnosti se vključuje tudi občina Lendava, kjer danes, v torek, pripravljajo akcijo V mestu brez avtomobila. Občane pozivajo, naj se danes na delo odpravijo peš, s kolesom ali javnim prevozom ali pa se peljejo skupaj s sodelavci, da bo v mestu manj avtomobilov. Med 9. in 11. uro pa bo v Lendavi za promet zaprto cestišče med krožiščem pri trgovini Borovo in mestno hišo, kjer bodo otroci z dvojezičnih osnovnih šol v Lendavi in Genterovcih ter Vrtca Lendava risali ter mimoidoče opozarjali na škodo, ki jo vozniki z vsako- dnevnimi vožnjami z avtomobili povzročajo okolju. (ng) Praznik buč v Bodoncih Društvo kmečkih žena Klas Bodonci in Društvo za promocijo prekmurskih dobrot Diši po Prekmurju organizirata v nedeljo, 25. septembra, ob 11. uri pred gasilskim domom v Bodoncih 9. praznik buč. Obiskovalci si bodo na poti do prizorišča lahko ogledali aranžmaje iz buč in drugih pridelkov, na prireditvi pa razstavo jedi iz buč in izdelke ročnih del, pobiranje semen iz buč, kulturni program, v katerem bodo nastopili osnovnošolci in ljudske pevke, organizatorji bodo ocenili največjo in najbolj nenavadno bučo, pripravili kotiček za najmlaj- še, z rokodelskimi in domačimi izdelki se bo predstavil Krajinski park Gorič- ko, kuharji se bodo pomerili v kuhanju bučne prikuhe v kotličku (dvočlanske ekipe se lahko organizatorjem prijavijo do četrtka). Podelili pa bodo tudi pri- znanja za bučno olje, katerega ocenjevanje bo v petek od 11. do 14. ure v gasil- skem domu v Bodoncih. (ng) Predavanje o Judih V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti bo v četrtek ob 18. uri preda- vanje z naslovom Judje na Slovenskem. Predaval bo dr. Klemen Jelinčič Boeta, avtor knjig Kratka zgodovina Judov in Judje na Slovenskem. Predavanju bo sledil pogovor z avtorjem. (ng) Literarni večer s Štefanom Kardošem V Klubu PAC v Murski Soboti bo v sredo, 21. septembra, ob 19. uri literarni večer s pisateljem Štefanom Kardošem, avtorjem romanov Rizling polka in Pobočje sončnega griča, je pa tudi soavtor romana Sekstant. Z vsemi tremi se je uvrstil med finaliste za nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman in jo za roman Rizling polka (2008) tudi prejel. Kardoš, ki je zaposlen kot profesor slovenščine na Dvojezični srednji šoli Lendava, objavlja še pesmi, prozo in strokovna bese- dila v slovenskih literarnih in strokovnih revijah. Z avtorjem se bo pogovarjal Robert Titan Felix. (ng)