URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Pirati na stopnicah parlamenta (Reuters) Nemški Pirati prišli v berlinski parlament Zmagovalec volitev v parlament dežele Berlin je SDP, liberalci (FDP) pa so ostali zunaj Nemški socialni demokrati (SDP) so zmagovalci volitev v parlament zvezne dežele Berlin in lahko zdaj sklenejo ko- alicijo bodisi s tretjeuvrščenimi Zeleni- mi ali drugouvrščeno CDU. Že v tretje izvoljeni predsednik deželne vlade Klaus Woweit je napovedal sondažne pogovore z obema strankama. S temi volitvami nima več večine skoraj de- setletje vladajoča rdeče-rdeča koalici- ja (SDP-Levica) v tej deželi prestolnici. Najprej so včeraj strankarski organi za zvezni in deželni ravni razpravlja- li o volilnem izidu. SDP je v nemški prestolnici kljub rahli izgubi glasov v primerjavi s prejšnjimi volitvami še zmeraj najmočnejša politična sila. CDU na drugem mestu se je v primer- javi z letom 2006 odrezala malo bolje, svobodnjaki (SDP) pa so tokrat že petič zapustil kak nemški deželni parla- ment. So pa vanj prvič prišli Pirati, nekakšna mladinska spletna stranka. Doslej sovladajoča Levica se je odreza- la malce slabše, Zeleni pa znatno bolje: a čeprav so v Berlinu dosegli doslej najboljši rezultat, se jim pričakovanja niso uresničila. Začasni uradni podat- ki pravijo, da je SDP osvojila 28,3 od- stotka glasov (minus 2,5 %), CDU 23,4 odstotka (plus 2,1), Zeleni 17,6 odstot- ka (plus 4,5), Levica 11,7 (minus 1,7), FDP 1,8 (minus 5,8) in Pirati 8,9 odstot- ka glasov. Tako bo imela SDP v parla- mentu 48 sedežev, CDU 39, Zeleni 30, Levica 20 in Pirati 15. Volilna udeležba je bila 60,2-odstotna (leta 2006 58-od- stotna), na volitve pa so povabili 2,47 milijona volilnih upravičencev. Hkrati z volitvami v deželni parlament so na novo izvolili tudi zastopstva občin. S tem nedeljskim izidom se je tudi v Berlinu nadaljeval trend zoper čr- no-rumeno koalicijo, ki vlada na zvezni ravni. Za to dogajanje so zlasti krivi svobodnjaki (FDP) s katastro- falnimi volilnimi izidi: doslej jim ni pomagalo ne to, da je zunanjega mi- nistra Guida Westerwelleja na polo- žaju predsednika stranke nadomestil (zdaj gospodarski minister) Philipp Rosler, ne evrokritična razprava - sle- dnjo je zavrnila tudi koalicijska par- tnerka CDU. Predsednik nemških socialnih de- mokratov (SDP) Sigmar Gabriel vidi v zmagi stranke na berlinskih volitvah jasna znamenja za možnost rdeče-zele- ne koalicije na zvezni ravni. Po njegovi sodbi je sedanja črno-rumena koalicija povsem odpovedala. (dpa) Strauss-Kahn priznal, da je zagrešil moralno napako Strauss-Kahn se je pred kamerami deloma pokesal. (Reuters) Nekdanji direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn, ki je maja zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico v New Yorku odstopil, je v pogovoru za francosko televizijo v nedeljo priznal, da je bilo njegovo dejanje "moralna napaka", vztrajal pa je, da sobarice ni skušal posiliti. V prvem inter- vjuju po vrnitvi v Francijo v začetku meseca, potem ko je tožilstvo v New Yorku zaradi neverodostojnosti žrtve ovrglo obtožnico proti njemu, je Strauss-Kahn tudi povedal, da se začasno umika iz javnega življenja. Dejal je, da se ne name- rava potegovati za nominacijo francoskih socialistov za kandidata na predse- dniških volitvah prihodnje leto. Pred afero je namreč veljal za najmočnejšega socialističnega kandidata za francoskega predsednika. "Kar se je zgodilo, ni bilo nasilje. Ni šlo za kriminalno dejanje," je dejal za te- levizijsko postajo TF1. Dogajanje s sobarico, ki ga je obtožila poskusa posilstva, je opisal kot moralno napako, na katero ni ponosen, obenem pa je zatrdil, da policisti na sobaričinem telesu niso našli "nobenih prask, ran ali znakov nasi- lja". V pogovoru je Strauss-Kahn tudi zavrnil obtožbe o spolnem napadu na 30 let mlajšo francosko novinarko Tristane Banon leta 2003 v Parizu. Ta ga je po izbruhu afere v ZDA obtožila, da jo je skušal posiliti, medtem ko je hotela z njim opraviti intervju. Glede možnosti, da bi bila afera v hotelu v New Yorku zarota proti njemu, je odgovoril: "Past? Morda. Zarota? Bomo videli." (sta) Turčija za 2012 grozi s prekinitvijo odnosov z EU Turčija grozi, da bo v drugi polovici leta 2012, ko bo Ciper predsedo- val svetu EU, zamrznila odnose z EU, če do takrat ne bo rešeno ciprsko vprašanje, Bruselj poziva k čimprejšnji rešitvi DARJA KOCBEK BRUSELJ ( OD NAŠE DOPISNICE) Da lahko samo ponovi, kar je evrop- ski komisar za širitev in sosedsko po- litiko Štefan Füle dejal julija, ko se je generalni sekretar ZN Ban Ki Moon sestal z vodjem ciprskih Grkov Dimi- trisom Christofiasom in vodjem ci- prskih Turkov Dervisom Eroglujem v Ženevi, kjer so se dogovorili za in- tenzivna pogajanja o rešitvi ciprskega vprašanja, je odziv evropske komisije na izjave podpredsednika turške vlade Besirja Atalaya, da bo Turčija zamr- znila vse odnose z EU v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Ciper predse- doval svetu EU, če do takrat ne bo re- šitve ciprskega vprašanja. Ta problem bo po njegovih besedah takrat postal problem med Turčijo in EU. Odločitev o prekinitvi odnosov z EU je spreje- la turška vlada, je dodal Besir Atalay. Na evropski komisiji pravijo, da unija močno podpira prizadevanja za reši- tev ciprskega vprašanja in poziva vse vpletene strani, naj pomagajo k čim- prejšnji rešitvi, zato zdaj ni čas za ka- kršnekoli špekulacije. Od maja leta 2004 je član EU le grški del Cipra, turški pa ne. Ciper v EU tako zastopajo predstavniki oblasti grškega dela otoka, ki je mednarodno priznan. Turčija ga seveda ne priznava kot suverene države. Sedanji krog po- gajanj o rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN se je začel leta 2008. V ZN so julija za zaključek teh pogajanj posta- vili pred julijem 2012, ko Ciper za pol leta prevzame predsedovanje svetu EU. Turčija je leta 2005 istočasno kot Hrvaška začela pogajanja o vstopu v EU. Medtem ko je Hrvaška letos junija pogajanja zaključila in bo predvido- ma podpisala še pristopno pogodbo, (Reuters) V evropski četrti v Bruslju so včeraj ostali brez elektrike. V temi so ostale tudi tri osrednje institucije EU - Svet EU, Evropska komisija in Evropski par- lament. Vzrok je bil - po navedbah varnostnih služb v parlamentu - požar v razdelilni postaji v parku Leopold blizu parlamenta. Stavbo parlamenta so po izpadu elektrike izpraznili, a uradne evakuacije po navedbah uslužbencev parlamenta ni bilo. Na prisilni počitek so odšli tudi kuharji. (kod) pogajanja s Turčijo prav zaradi bloka- de Cipra in Grčije tako rekoč stojijo. EU od Turčije na podlagi ankarskega protokola, ki ga je Turčija podpisala, zahteva, da mora svoja letališča in pri- stanišča odpreti tudi za letala in ladje iz grškega dela Cipra. Turčija Bruslju odgovarja, da bo to naredila, ko bo EU odpravila blokado turškega dela Cipra. Kako občutljivi znajo biti tudi Grki na vsako podrobnost, ko gre za Ciper, je recimo pred približno petimi leti po- kazal protest Grkov, ko so v enem od časopisov zagledali fotografijo pisarne enega od uslužbencev evropske komi- sije, ki je imel na svoji delovni mizi za- stavico turškega dela Cipra. Ciprski Grki so leta 2004 na refe- rendumu s 76 odstotki glasov zavrni- li načrt ZN za združitev Cipra v obliki federacije po zgledu Švice, sestavljene iz grškega in turškega dela države. Ci- prski Turki so ta predlog podprli s 65 odstotki glasov. Tudi evro so z novim letom 2008 dobili le ciprski Grki, Turki še vedno uporabljajo novo turško liro. Ciper je sicer ločen od leta 1974, ko je severni del države zasedla Turčija. MLADEN MALI ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA) Državno tožilstvo je odstopilo od obtožb zoper bivšega predsednika vlade in ministra za gospodarstvo Damirja Polančca, osumljenega, da je nekdanjemu predsedniku HDZ in premieru Ivu Sanaderju pomagal pri sklepanju dogovora z madžarsko naftno družbo Mol, za kar naj bi bil prejel podkupnino v višini deset mi- lijonov evrov. Tožilstvo je očitno spre- jelo kot točno in verodostojno trditev Polančca, da je bila sklenitev tega do- govora politična odločitev vladajoče koalicije in vlade, da so vsebino dogo- vora poznali vsi člani vodstva HDZ in da so bili o vsem seznanjeni tudi vsi ministri v vladi, medtem ko je on ko- rektno opravil delo, ki sta mu ga nalo- žila vodstvo njegove stranke in vlada. Polančec je sicer v še dveh kazenskih postopkih. Ta informacija je bila objavlje- na dva dni po kongresu HDZ, zato nikakor ne gre za naključno izbran trenutek. To strankarsko zborova- nje pomeni začetek volilne kampa- nje HDZ, hkrati pa so vsi z velikim zanimanje pričakovali, kako se bo HDZ odzvala na številna razkritja o oblikovanju črnih fondov, iz kate- rih so vrsto let financirali aktivno- V vladajoči HDZ so vsi vse vedeli Tožilstvo odstopilo od obtožnice zoper nekdanjega podpredsednika vlade sti stranke, med drugim tudi volilne kampanje. HDZ je izbrala taktiko, v okviru katere o aferah ne govori, za vse korupcijske škandale pa obtožuje bivšega predsednika stranke Iva Sana- derja. Slednjega so razglasili za prak- tično edinega krivca, sedanje vodstvo stranke pa trdi, da o vsem tem ni nič vedelo. Strankarsko vodstvo je trdilo, da ni prav nič vedelo o dogovoru, ki ga je Polančec sklenil z madžarskim partnerjem, ministri v vladi pa so za- trdili, da niso bili seznanjeni o vsebi- ni dogovora. Državno tožilstvo je z odstopom od obtožb zoper Polančca potrdilo, da so bili vsi v HDZ in v vladi dejansko se- znanjeni z vsem. Zato ni naključje, da so to informacijo objavili dva dni po kongresu HDZ. HDZ se očitno zdaj ma- ščuje praksa, ki jo je sama uveljavlja- lal kar dve desetletji, torej izkoriščanje medijev za politično obračunava- nje. Čeprav so preiskave tajne, mediji skoraj vsak dan objavljajo podrobno- sti pričevanj osumljencev, ki govorijo o sistemu, ki ga je HDZ vzpostavila za to, da je črpala denar iz javnih podjetij ter z njim financirala osebne potrebe posameznikov in tudi strankarske ak- tivnosti. Glede na poročanje medijev v zadnjih dneh je mogoče sklepati, da so bile izvedenae spremembe v uredniški politiki, ki pričajo o zamenjavi strani. Damir Polančec se je rešil enega kazenskega postopka. (Reuters) Gre za nekaj, čemur so bili v hrvaškem javnem življenju že priča in je dobro znano tudi HDZ, zato je iz te stranke slišati zahteve po uvedbi preiskave v zvezi s tem, kdo medijem izdaja tajne podatke. V okviru nobene dosedanje preiskave ni bilo mogoče ugotoviti, kdo to počne, in tako bo verjetno tudi tokrat. Bralci pa so zadovoljni, ker se lahko naslajajo nad pikantnimi po- drobnostmi. Po kongresu HDZ so bili objavlje- ni tudi rezultati raziskave javnega mnenja, po kateri HDZ podpira samo deset odstotkov hrvaških volivcev. Predvolilne ankete se v preteklih letih niso izkazale za dovolj zanesljive, saj v državi, v kateri je na volilnih sezna- mih 900 tisoč imen več, kot ima de- jansko prebivalcev, vedno obstaja prav toliko razlogov, zaradi katerih je lahko izid volitev drugačen, kot ga napove- dujejo ankete.