URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Palestinsko vprašanje osrednja tema ZN Morebitna prošnja Palestine za polnopravno članstvo v ZN je zasenčila vse druge teme in razprave na letošnjem zasedanju Generalne skupščine SEBASTIJAN KOPUŠAR NEW YORK (OD NAŠEGA SODELAVCA) To leto bo v zgodovinskih analih ostalo zapisano po tektonskih premi- kih na svetovnem prizorišču in v ge- opolitki, revolucionarne iskre pa se bodo kresale tudi v splošni razpravi 66. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. V New Yorku so se zbrali državniki 193. članic ZN, v nedeljo je pripotoval tudi predsednik Slovenije Danilo Türk. Osrednja tema zasedanja bo morebitna prošnja Pale- stine za sprejem v to svetovno organi- zacijo. Že sedaj je zasenčila razprave o prihodnost Libije, lakoti na Afriškem rogu in o varnosti civilnih jedrskih programov. Po mesecih stopnjevanja napeto- sti med Izraelom in palestinsko stra- njo je predsednik Palestine Mahmud Abas v petek napovedal, da bodo vlo- žili prošnjo za polnopravno članstvo v Združenih narodih. Temu odločno nasprotuje Izrael, Združene države pa so napovedale veto v Varnostnem svetu. Vendar pa Abas, ki bi prošnjo po tej zavrnitvi nato naslovil na Ge- neralno skupščino, trdi, da je to za Palestince edina pot do resnično sa- mostojne države, potem ko so bližnje- vzhodni mirovni pogovori povsem zastali. Ves čas v ozadju potekajo diplo- matska prizadevanja, ki bi Palestince prepričala, naj ne vztrajajo pri pro- šnji za članstvo. Bližnjevzhodna če- tverica (ZN, ZDA, EU in Rusija) skuša oživiti mirovna pogajanja, ki bi imela jasen časovni rok za polnopravno članstvo države. V nedeljo sta se se- stala visoka predstavnika Palestine in Izraela, vendar za zdaj ni znakov, da bi pogovori prepričali palestinsko stran. Hkrati ZDA lobirajo med člani- cami Varnostnega sveta, da Palestina ne bi dobila niti devet glasov podpore, ki so potrebni za uvrstitev glasovanja na dnevni red. Tako ji ne bi bilo treba Palestinci hočejo popolno priznanje državnosti takoj. (Reuters) vlagati neprijetnega veta, ki bi dodo- bra omajal njen položaj na Bližnjem vzhodu. K nadaljevanju pogajanja je pozvala tudi skupina ključnih dona- torjev, ki prispevajo večino denarja za delovanje avtonomnih palestinskih oblasti. Jutri popoldne po newyorškem času bo na Generalni skupščini na- stopil tudi predsednik Türk, ki se je včeraj sestal s slovenskimi novinarji v New Yorku. Že pred tem je dejal, da je po zastoju mirovnega procesa odlo- čitev Palestincev "ne le pričakovana, ampak tudi legitimna". Ob tem pa je po njegovih besedah "v procesu po- gajanj treba poskusiti najti rešitev, ki bo najbolj ustrezala iskanju miru in hkrati uresničitvi legitimnih pravic palestinskega naroda". Čeprav sloven- ski predsednik (še) ni izrazil svojega stališča do morebitne prošnje Palesti- ne, pa je neuradno slišati, da naj bi se podobno kot zunanji minister Samuel Žbogar nagibal k njenemu priznanju. Precejšnjo vlogo pri tem igra tudi slo- venska kandidatura za nestalno čla- nico Varnostnega sveta, saj je zanjo potrebna večinska podpora v Gene- ralni skupščini OZN. Türk in Žbogar bosta v teh dneh imela vrsto dvostran- skih srečanj, na katerih bosta utrjevala podporo Sloveniji, vendar v zadnjem času iz diplomatskih krogov prihajajo znaki, da naši državi pri tem ne kaže najbolje. Na vse večjo osamljenost Izraela in ZDA pri vprašanju članstva Palesti- ne v ZN kažejo vse pogostejše izjave podpore iz vrst nekdanjih vplivnih državnikov. Slišati jih je mogoče celo iz ZDA, kjer je demokratska stranka pred dnevi po dolgih letih izgubila po- slansko mesto v newyorškem okrožju z vplivno pravoverno judovsko sku- pnostjo po nekaterih razlagah prav zaradi nezaupanja v politiko predse- dnika Baracka Obame do Izraela. To bo verjetno še poglobil poziv nekda- njega (demokratskega) predsednika ZDA Jimmyja Carterja, naj Washing- ton ne vloži veta v Varnostnem svetu kljub ceni, ki jo zaradi tega lahko v vo- lilnem letu zaradi tega plačal Obama. "Predsednik Harry Truman je kljub nasprotovanju njegovega notranjega kroga iz moralnih razlogov priznal Izrael, zdaj pa je osnovna moralna obveza ZDA priznanje palestinske dr- žavnosti," meni Carter. Neodločna slovenska podpora Palestincem Tudi po včerajšnji seji odbora za zunanjo politiko Slovenija še nima jasnega stališča do priznanja Palestine UROSEŠIH Tik pred zdajci, preden bo v petek pa- lestinski predsednik Mahmud Abas nagovoril Generalno skupščino Zdru- ženih narodov (GS ZN) in Varnostni svet (VS) zaprosil za članstvo v svetov- ni organizaciji, se je včeraj sestal odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP). Po več kot dve uri trajajoči na- čelni razpravi so pozicijski poslanci skupaj z zunanjim ministrom Samu- elom Žbogarjem podprli prizadeva- nja Palestincev za priznanje njihove države v mejah iz leta 1967. V sklepu, ki ga je podprla večina članov, je odbor še pozval vlado, naj na bližnjem zase- danju GS ZN aktivno sodeluje v pogo- vorih o resoluciji, s katero nameravajo palestinske oblasti zaprositi za član- stvo v ZN. OZP se je tudi zavzel za sprejetje resolucije in priznanje pol- nopravnega članstva Palestine v ZN. "Slovenija naj se maksimalno an- gažira in podpre rešitve, ki bodo po- menile priznanje palestinske države," je dejal vodja poslanske skupine Zares Franco Juri, ki je predlagal sklic nujne seje OZP. S sklepom odbora in izhodi- ščem, da je sedanji status quo glede palestinske državnosti nevzdržen, se jutri v New York na zasedanje GS ZN odpravlja zunanji minister Žbogar. Včeraj je na OZP predstavil pragma- tično in neoprijemljivo stališče do priznanja palestinske državnosti: "Podpiramo pravico Palestincev do države v mejah iz leta 1967, obenem pa tudi pravico Izraela do življenja v miru," je povedal in dodal, da Sloveni- ja v tem duhu podpira aktivno vlogo Evropske unije (EU) kot edinega akter- ja, ki lahko najde rešitev. Bolj odločno so se za Palestince za- vzeli poslanci. "Pravica naroda do sa- moodločbe je slovenska vrednota", je povedal Branko Grims iz SDS, Tone Anderlič iz LDS pa je dodal, da je Slo- venija na osnovi vrednot, na katerih je nastala slovenska država, pravoča- sno priznala države, kot so Črna gora, Kosovo in Južni Sudan, zato poziva vlado, da enako stori tudi v primeru Palestine. K slednjemu je Juri kritič- no pristavil, da je Slovenija priznala le tiste države, katerih priznanje pred- hodno odobri Washington. Kot je dobro znano, pa ZDA ostro nasprotu- jejo neodvisnosti Palestine, v prime- ru, da se bo odločila iskati priznanje v VS. Več poslancev iz opozicijskih vrst je tudi opozorilo, da sedanji trenutek ni pravšnji za sklic seje OZP glede pri- znanja Palestine, ker ni znana usoda vlade. Miro Petek iz SDS meni, da je v tem trenutku najbolje slediti stali- ščem EU, saj bomo s tem naredili naj- manj napak. Grims je tudi prepričan, da je bila včerajšnja seja OZP sklicana prepozno, saj je predsednik države Danilo Türk že predstavil stališča Slovenije do priznanja, kljub temu da državni zbor sprejema zunanjepolitič- ne usmeritve in tudi odloča o prizna- nju držav. "EU vodi posredovanja med Izraelom in Palestinci ter drugimi ak- terji, da pride do rešitve, ki bi zadovo- ljila obe strani. Proces teče, Slovenija tako kot druge članice EU ta proces podpira, tako da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti o končnem izidu procesa, o končnem statusu Palestine v ZN," je Türk izrazil podobno stališče kot Žbogar. Snemalci so ostali pred sodiščem. (Reuters) Breivik ostaj v priporu še dva meseca Sodišče v Oslu je včeraj norveškemu teroristu Andersu Behringu Breiviku, ki je 22. julija v bombnem napadu v norveški prestolnici in strelskem pohodu na otoku Utoya pobil 77 ljudi, podaljšalo pripor še za dva meseca, od tega bo moral en mesec preživeti v samici. Sodnica Anne Margrethe Lund je odločila, da Bre- ivik ostaja v priporu v popolni osami do 17. oktobra, v priporu s prepovedjo obi- skov in stikov z zunanjim svetom pa do 14. novembra. Po izteku obeh obdobij sta napovedani novi zaslišanji. Skrajni desničar je včeraj za zaprtimi vrati tudi sam nagovoril sodišče. "Obto- ženec je govoril o težavah, ki jih ima zaradi osamitve," je povedal njegov odve- tnik Geir Lippestad, drugih podrobnosti ni razkril, ker je sodišče prepovedalo dajanje izjav o zaslišanju. Eden od 154 odvetnikov, ki zastopajo žrtve in njihove družine, Frode Elgesen, pa je dejal, da je bil 32-letni Breivik na sodišču videti miren in da tokrat ni bil oblečen v svojo značilno rdečo majico Lacoste, temveč v obleko in kravato. Sodišče je sprva odločilo, da bo zaslišanje javno, kar pomeni, da bi se ga lahko udeležili mediji, svojci žrtev in preživeli, vendar je prizivno sodišče prejšnji teden na zahtevo policije odločilo, da bo potekalo za zaprtimi vrati. Policijo je namreč skrbelo, da bi Breivik poskušal komunicirati s svojimi morebitnimi sostorilci. (zur) Britanska policija zaradi suma terorizma aretirala sedem ljudi Britanska policija je sporočila, da je v okviru obsežne protiteroristične operacije proti islamskim skrajnežem v Birminghamu aretirala sedem ljudi - šest moških in žensko. Policija je izvedla tudi številne hišne preiskave, preiskala pa je tudi več poslovnih prostorov. Moške, stare od 25 do 32 let, je policija aretirala v ne- deljo in včeraj zaradi suma priprave in spodbujanja k terorističnim dejanjem v Veliki Britaniji, 22-letno žensko pa so policisti aretirali včeraj zaradi suma pri- krivanja informacij, ki bi lahko pomagale pri preprečitvi terorističnega dejanja. Vseh sedem ima stalno prebivališče v Veliki Britaniji, je še sporočila policija, ki podrobnosti o njihovi narodnosti ni navedla. Predstavnik policije Marcus Beale je pojasnil, da je operacija še vedno v zače- tni fazi, zato podrobnosti ne more razkriti. Dejal je le, da je bila grožnja precej- šnja, in izrazil prepričanje, da je bila policijska akcija potrebna, da bi zagotovili javno varnost. Policija tudi ni navedla, kaj naj bi bilo tarča napadov, in obenem zanikala, da so aretacije povezane z letnim kongresom liberalnodemokratske stranke, sicer koalicijske partnerke v vladi premiera Davida Camerona, ki te dni poteka v Birminghamu. (zur) Libijci še vedno brez prehodne vlade Prehodni libijski voditelji v nedeljo niso dosegli soglasja o novi vladi, kar pomeni nov zastoj pri poskusih, da bi normalizirali delovanje vlade, ki je še vedno oteženo zaradi bojev z Gadafiju zvestimi silami. Vlado oziroma izvršni odbor so pretekli mesec razpustili zaradi procesualnih napak pri obravnavi ne- pojasnjenega streljanja, med katerim je bil ubit vojaški vodja libijskega Preho- dnega nacionalnega sveta (NTC). Začasni libijski premier Mahmud Džibril bi moral v nedeljo imenovati novi izvršni odbor, ki naj bi ga sestavljali tudi funkcionarji, odgovorni za obrambo in notranje zadeve. Toda pogajanj je bilo konec, ker njegovih predlogov niso v celoti podprli vsi člani sedanjega NTC. "Z NTC smo imeli posvetovalni sestanek, da bi sestavili novo vlado. Soglašali smo glede številnih resorjev. Kljub temu je nujna razprava še o nekaterih resorjih," je v nedeljo na tiskovni konferenci po- vedal Džibril. "Namen sestanka je bil sestava nove vlade. NTC je število resor- jev s prvotnih zmanjšal na približno 24, vendar ob tem niso potrdili nobenih imen," je dejal Džalal el Galal, glasnik NTC. Seznam potrjenih ministrstev še ni na voljo, čeprav viri blizu pogajalcem navajajo, da je bil med pogajanji sporno vprašanje predvsem položaj Džibrila. Člani NTC niso soglašali tudi o tem, ali je res nujno, da prehodno vlado sestavijo pred razglasitvijo osvoboditve. NTC je že izdelal načrte za novo ustavo in volitve, ki naj bi jih izvedli v dvajsetih mesecih. Ta rok naj bi začel teči po razglasitvi osvoboditve države. (Reuters) Peking sprejel upravičene proteste Kitajske oblasti so se včeraj odločile, da ne zaprejo demonstrantov, marveč pod- jetje JinkoSolar Holding Company, zaradi katerega stotine ljudi na ulicah mesta Haining v provinci Zhijang že dneve protestira zoper njegovo strupeno proizvo- dnjo. Oblasti so najprej prijele 23 "povzročiteljev neredov", toda pod pritiskom vse več protestnikov so se naposled odločile, da zaklenejo vhodna vrata tovarne sončnih plošč in ustavijo proizvodnjo, ki je okolje uničevala desetkrat bolj, kot je dovoljeno, oziroma je s fluorom pogubila velikanske količine rib. Avgusta je v pristaniškem mestu Dalianu protestiralo okoli 12.000 Kitajcev vse dotlej, dokler jim oblasti niso trdno obljubile, da bodo ukazale iz mesta premestiti neko to- varno, ki je resno onesnaževala in ogrožala človekovo okolje. Kitajska si v zadnjem času močno prizadeva omiliti onesnaževanje okolja in namerava v naslednjih letih za to porabiti okoli 300 milijard dolarjev. Ta druga najmočnejša gospodarska sila na svetu plačuje visok davek zaradi svoje hitre ne- nadzorovane industrializacije (od 20 najbolj onesnaženih mest na svetu jih je 10 na Kitajskem), saj je med drugim postala največji proizvajalec elementov za pridobiva- nje sončne energije, hkrati pa ni posvečala pozornosti ohranjanju čistega življenj- skega okolja. V okviru skrbi za okolje so oblasti zdaj sprejele proteste prebivalcev mesta Haininga in namesto protestnikov zaprle tovarno onesnaževalko okolja. (pi)