URN_NBN_SI_DOC-ROCS25DT

1. Kdo odloča o tipologiji članka Praksa za določanje tipologije dokum entov znotraj uredništva znanstvenih in strokovnih revij je, da prvotno razvrstitev tipologije dokumenta naredi avtor sam po uredniških navodilih, ki se večinoma nahajajo znotraj revije. Poleg tega večina solidnih revij ponavadi daje članke recenzirati znanim strokovnjakom. Po definiciji je recenzija4"prikaz strokovnega mnenja, sodbe o novem znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena". V zadnji instanci pa je odločitev o razvrstitvi članka v rokah uredništva. Uredniška politika o razvrstitvah in globini ocenjevanja tipologije je različna in odvisna od več dejavnikov, ki jih lahko delim o na: - revije, ki predstavljajo neko smer znotraj znanstvenega področja, revije določenih univerz, strokovnih društev ali revije, ki se zbirajo okoli neke znanstvene eminence, imajo večinoma poenostavljeno razvrščanje član­ kov in sicer na članke (articles) in recenzije ter kritike (reviews) npr. Journal o f crim inal law Police studies. Pri tovrstnih revijah že sam naslov revije in imena v uredniškem odboru potrjujejo vrednost članka; - revije, k i uporabljajo predvsem "form alne" razlike za določanje tipologije člankov kot so dolžina članka, povzetek v domačem in enem od svetov­ nih jezikov, navajanje bibliografije, npr. Teorija in praksa, Revija za krim inologijo - revije, k i so m ultidisciplinam ega značaja, zanima predvsem vsebinska raznolikost in večinoma razdelijo članke po temah, medtem ko je tip o ­ logija skrčena na m inim um , tako kot v prvem prim eru, npr. Anthropos, Časopis za k ritik o znanosti; - revije, ki sicer določajo tipologijo člankov, ni pa razvidno, po katerih principih, npr. Javna uprava, Podjetje in delo, Organizacija in kadri; - revije, ki upoštevajo vsebinske pa tu d i form alne kriterije za razvrščanje npr. Policija i sigurnost, Defektologija, Penološke teme. Za zgled ured­ niških navodil bi lahko dali ravno navodila Penoloških tem, ki razdeli članke na: - iz v irn i znanstveni članki, ki morajo o d kriva ti nova, še neznana dejstva ali predstavljati prispevek k znanstvenim problemom. Vsebovati morajo elemente, ki omogočajo preverjanje rezultatov raziskave. Nova interpre­ tacija že znanih dejstev je ravno tako znanstveno delo. Članek mora pravilom a vsebovati: 1. uvod, 2. metodo dela, 3. rezultate, 4. razpravo, 5. zaključek, 6. literaturo, 7. povzetek; - predhodna objava mora prinašati rezultate krajših dokončanih raziskav ali raziskav, ki so še v teku in za katere se meni, da je predhodna objava koristna. Predhodne objave morajo b iti napisane v isti o b liki kot znan­ stveni članek, vendar bolj koncentrirano; - pregledni članki morajo vsebovati obsežen pregled vsakega pojma, problema ali področja, in b iti zasnovani na podlagi podatkov iz literature