URN_NBN_SI_DOC-ROCS25DT

Posebej se vodijo še poljudnoznanstveni sestavki, recenzije, poročila in ocene. S strani ljubljanske univerze je prišel še en zanim iv dokum ent, ki se dotika tipologije, in sicer Pogoji in postopek za vo litve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, katerega kopijo so m i na univerzi prijazno odstopili s pripom bo, da so ti pogoji sedaj v fazi sprem in­ janja in usklajevanja z novim zakonom o visokem šolstvu. Eno od pom em ­ bnih m eril za izvolitev v nazive je tu d i bibliografska vrednost znanstvenih, um etniških in strokovnih del (čl. 13), ki se prvenstveno ocenjuje po kvaliteti, vendar m erila kvalitete niso navedena. Navedena so m erila za kvantitativno oceno, po katerih mora kandida t za imenovanje v določen naziv doseči določeno število točk. Število točk je odvisno od vrste prispevka: - aktivna udeležba z referatom ali d ru g im delom na kongresih, sim pozijih, seminarjih, vendar mora b iti objavljeno; - monografija (skripta, učbeniki, strokovne m onografije...); - objavljeni članki, kjer pa je glavno m erilo t.i. im pact factor znanstvene ali strokovne revije po Science citation index, Social science citation index, Journal citation Reports, A rt and humanitates citation index, ter druge znastvenostrokovne ali um etniške revije, ki so po oceni visokošolskega zavoda mednarodno priznane; - umetniška dela; - objavljeni članki v nespecializiranih revijah ali dnevnem tisku. Iz sistema točkovanja je razvidno, da najbolj šteje udeležba na mednarodnem trgu znanja (monografija, izdana v tu jin i dobi dvakratno število točk, p r i­ spevki v revijah, ki jih obdelujejo v SCI in SSCI, in tu ni prav veliko slovenskih revij). Za uvrstitev v tovrstne mednarodne baze citiranosti je jezik ena od o vir za uvrstitev, vendar ne nepomembna ovira. Verjetno je tudi to eden od vzrokov odliva naših strokovnjakov in znanstve­ n ikov v tujino. Ko so se že enkrat m orali p o trd iti v svetovnem m erilu, večinoma niso im eli več veliko objektivnih razlogov za vrnitev. V o kviru strokovnih b ib lio g ra fij je zanim iva bibliografija Biom edicina lugo- slavica, ki se je zgledovala po m ednarodnih standardih za biom edicinsko citiranje (Vancouverski dogovor), katerega uporablja tudi ameriška nacio­ nalna knjižnica za medicino. Znotraj polja "matična številka" se nahaja tudi šifra za tip dokumenta. V razlagi šifer so tipe le poim enovali, niso pa razložili razlike med njim i: KA -A tlas, ... C C -prim am i članek, C H- zgodovinski čla­ nek, CJ-jubilej ali nekrolog, C M -poglavje v m onografiji, CO- ostali članki, CR-pregledni ali strokovni članek, C U -uvodni čla n e k...