URN_NBN_SI_DOC-RURFRDLY

inform acijo ne sam o v spro tn o izhajajočem , am pak tudi v starejšem gradivu, ki p a sploh ni nujno, d a je vedno dom oznansko, ozirom a ne daje tega videza. V. Postavitev in arhiviranje d o m o z n a n s k e g a grad iv a Za dom oznanske zbirke lahko rečem o, da so knjižnica, m uzej in arhiv v m alem . T udi m etode dela so tem u p rim erne - večplastne, zato bi m orali kustosi dom oznanskih in dru g ih posebnih zbirk poleg bibliotekarske obrti obvladati tu d i osnovne elem ente m uzealstva in arhivističnih znanj. O m en­ jena znanja bi nam pri delu z dom oznanskim gradivom še kako koristila, pred vsem p a pri postavitvi in hranjenju nekaterih tipično neknjižnih do m o z­ nanskih gradiv (rokopisi, slikovno gradivo, drobni tisk...). 1. Pri postavitvi dom oznanskega gradiva lahko im am o precej težav že zaradi njegove raznolikosti, saj vsak tip gradiva zahteva sam ostojno posta­ vitev in ureditev v okviru posam eznih posebnih zbirk. Gotovo bi bilo naje­ nostavneje, če bi takšno gradivo lahko vključili m ed ostali knjižnični fond, kjer tu d i obstaja enotna m etodologija iskanja. Ker pa je gradivo po obliki in vsebini dokaj pestro, m oram o postaviti gradivo največkrat v ločene dom o z­ nanske zbirke. Seveda im a takšna postavitev določene prednosti, p a tu d i nekaj slabosti. P rednosti so predvsem te, d a je gradivo postavljeno v zbirko po istih kriterijih in značilnostih (npr. razglednice, zemljevidi...). Slabost takšne postavitve se pokaže največkrat takrat, ko iščem o gradivo po določeni tem atiki, naše gradivo p a je sortirano in postavljeno po tipologiji. Z ato nam vsakokratno iskanje vzam e kar nekaj časa. In prav z vidika postavitve in up orabe si lahko tu pom agam o z nekaterim i znanji iz arhivistike in m uzeologije. To pom eni, da dom oznanska gradiva lahko postavim o tu d i kom binirano, p ri čem er se lahko poslužim o teh znanj. V taki obliki lahko postavljam o npr. razne zapuščine, dom oznansko gradivo n a določeno tem o (tem atsko gradivo)... Bibliotekarska stroka sicer tem u načinu največkrat oporeka, ven d ar je iz praktičnih vidikov dostikrat boljša, bolj pregledna in uporabna. Pri d o m oznanstvu nam reč največkrat iščem o inform acijo na določeno tem o, zato nas tipologija gradiva v glavnem ne zanim a. 2. Arhiviranje dom oznanskega gradiva. Jasno je, da si bodo dom oznanski oddelki ali dom oznanske knjižnice, ki tovrstno gradivo pridobivajo, obde­ lujejo in hranijo, prizadevali, d a bo le-to v njihovih fondih in ob vsakem času d ostopno uporabniku. To pom eni, da bodo težili k oblikovanju posebne dom oznanske zbirke, v kateri bo hranjeno dom oznansko gradivo. Če je le m ogoče, ozirom a če im a knjižnica kolikor toliko dobre pogoje, bo na ta način poskrbela tudi za trajnejše hranjenje d om oznanskih gradiv (na nek način bo s tem arhivirala dom oznansko gradivo). Če to ni m ogoče, pa m ora knjižnica,