URN_NBN_SI_DOC-RX12LQSZ

Koprsko učiteljišče in razstava ob njegovi 130-letnici 159 Gregoriča. Zgodilo se je to poleti 1909 in tako je samostojno slovensko učiteljišče, kot prvi višji srednješolski slovenski zavod, pričelo z rednim poukom septembra v Gorici v domu Simona Gregorčiča v ulici Favetti pod vodstvom ravnatelja Viktor- ja Bežka.” (Močnik, 1971, 63). Ob selitvi obeh oddelkov se je vnel hud časopisni boj med Italijani, Slovenci in Hrvati. Italijani so nasprotovali selitvi učiteljišča iz Kopra, ravno tako je goriški župan nasprotoval odprtju slovenskega učiteljišča v Gorici. V Kopru je ostal italijanski oddelek učiteljišča do 1923. leta, ko je bil z Gentilejevo reformo pridružen koprski italijanski gimnaziji. Profesorji in dijaki učiteljišča Gotovo so poseben pečat učiteljišču dali njegovi profesorji in dijaki. Profe- sorji učiteljišča svojim dijakom niso bili le učitelji, temveč so se jim posvečali tudi v svojem prostem času, posojali so jim knjige iz svojih osebnih knjižnic. Na učiteljišču je zgodovino poučeval Franc Kos, nadomestil je Vjekoslava Spinčića, poučeval je tudi znani hrvaški pesnik in pisatelj Vladimir Nazor, slovenščino je poučeval Ivan Koštijal, risanje pa priznani koprski slikar Bartolomeo Gianelli. Ravnatelj je leta 1904 postal starosta slovenske pedagogike Viktor Bežek. Eden najbolj znanih dijakov je pisatelj France Bevk, učiteljišče sta končala tudi Andrej Gaberšček in Viktor Emin Car. Od ekspoziture tolminskega učiteljišča v Portorožu do Pedagoške fakultete Koper Učitelji koprskega učiteljišča, vseh 36 generacij, so v Istri in na Primorskem zapustili za seboj sled bogatega kulturnega življenja, saj so poleg poučevanja so- delovali pri ustanavljanju in delovanju pevsko bralnih društev ter delovanju kmečkih hranilnic. Po koncu prve svetovne vojne in propadu Avstro-Ogrske je Primorska postala del Italije. Leta 1923 je bila sprejeta zloglasna Gentilejeva re- forma, ki je ukinila slovensko šolstvo. Šele po končani drugi svetovni vojni je leta 1946 v Portorožu pričela delovati ekspozitura tolminskega učiteljišča. Njen na- men je bil, da okoli sebe zbere dijake, katerim je vojna preprečila zaključek šola- nja. Z odlokom PNOO za Slovensko primorje je bilo 15. januarja 1947 ustano- vljeno učiteljišče v Portorožu (UL PNOO za Slovensko Primorje, št. 22, 1947). Leta 1954 se je preselilo v Koper in tu delovalo do leta 1968, ko so petletna uči- teljišča zamrla. Leta 1964 je bil v Ljubljani odprt na Pedagoški akademiji oddelek za razredni pouk, višješolski študij je trajal dve leti. Leta 1974 je bil njen oddelek odprt v Kopru. Poseben pomen je enota v Kopru dobila s poučevanjem učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo na slovenskih šolah v zamejstvu, ravno tako so usposabljali razredne učitelje, ki poučujejo na šolah z italijanskim učnim jezi- kom. V letu 1987 so na enoti v Kopru vpisali prve študente v visokošolski študij.