URN_NBN_SI_DOC-SUS4KPV7

Belgije, Dirk van Gelder iz Nizozemske, George Mackley iz Anglije, Tranquillo M arangoni in Bruno B ram anti iz Italije. Za mnoge um etnike, ki se posvečajo oblikovanju ekslibrisov, je značilno, da so tudi neposredni soustvarjalci knjige, kot je npr. Frans Masereel, čigar velik del um etniške dejavnosti je posvečen knjižni ilu­ straciji. Ilu striral je literarna dela Em ila V erhaerena, R om aina Rol- landa, M ontherlanta, O scarja Wilda, Charlesa de C osterja in A. Ver- meylena. Tudi Tranquillo M arangoni je avtor številnih ilustracij. Zatopljeni v množico upodobitev najrazličnejših simboličnih m oti­ vov, alegorij, emblemov, literarnih prizorov, ki jih sprem lja često tudi kak moto, bi skoraj prezrli funkcijo teh drobnih lističev, ki je včasih bolj pom em bna kot njihova um etniška vrednost. K ot uvod v razstavo so bile najprej razstavljene stare knjige z eks- librisi od XVI. do XIX. stoletja. Med njim i je bil prim er ilum iniranega ekslibrisa — grb z letnico 1540 in inicialam a T M, nato prim eri roko­ pisnega označevanja lastništva ter knjige z dvem a in celo s trem i eksli- brisi. Bolj kot upodobitve je p ri teh lastniških znakih vzbudilo pozor­ nost lastništvo. Kdo in kaj so bili lastniki teh lepih, častitljivo starih knjig? Na to so nam odgovorili ekslibrisi. Na lepem ekslibrisu, izdela­ nem v lesorezu, smo prebrali ime ljubljanskega škofa Tomaža H rena. Sledile so knjige s preprostim i tipografskim i ekslibrisi (im e obdano z okvirno borduro) članov ljubljanske Akademije operozov Janeza K rstnika Prešerna, Ivana Štefana Florjančiča in Janeza Gregorja Dolni­ čarja. D oktor m edicine M arko Grbec je v knjigi, ki jo je pridobil iz drugih bibliotek, na ekslibris prejšnjega lastnika pripisal »Nune M arcii Gerbezii«, v drugem prim eru pa »Nune ex Biblioteca Gerbeziana«. Ve­ čina bibliofilov preteklih stoletij je bila plemiškega rodu, zato prevla­ duje na njihovih ekslibrisih heraldika. Eni kot drugi, p reprosti ali um etniško oblikovani ekslibrisi so dokum entarni viri za zgodovino bibliofilstva in dragocena kulturnozgodovinska dediščina. Grozdana Kozak 65