URN_NBN_SI_DOC-VKTEOEXH

Josip Zadel. K njižnico so o dprli 16. m arca 1905. K njige so izpo­ sojali vsak ponedeljek in sredo, čitalnica pa je b ila o d p rta vsak dan od 9. do 21. ure. K njižnica je p ra v km alu razpolagala z vrsto časnikov in rev ij, dom ačih in tu jih . O štev ilu k n jig vemo, da jih je bilo k a k ih 2000, p ra v z ap rav veliko, če pom islim o, da je šlo za d ru štv en o knjižnico, poleg tega pa m oram o pom isliti, da so bile tu še dru g e knjižnice, m ed n jim i bogata nem ška S tudienbibliothek. T a na novo u stan o v ljen a knjižnica pa je b ila n ek ak »center« za druge m anjše knjižnice n a deželi, sam a pa je že n asled n je leto 1906 izposodila 4500 knjig. A kadem sko ferialno dru štv o A d rija pa je zrav en teg a u stan av ljalo potovalne knjižnice po deželi (na p ri­ m e r n a sk ra jn e m zahodu slovenskega n aro d n eg a ozem lja, v M irniku v B rdih leta 1908). P otem je p rišla p rv a svetovna v ojna in težke razm ere po njej, toda po vojni, vsaj do leta 1928, je knjižn ica še vedno delovala v T rgovskem dom u, ko so fašisti dom razdejali, pom etali oprem o in k n jige n a cesto in jih zažgali. K a r je ostalo, so Slovenci skrbno h ra n ili in si izposojali, dokler ni b ila po koncu dru g e svetovne v ojne kn jižnica ponovno organ iziran a in odprta, to k ra t ko t L ju d ­ ska knjižnica in čitalnica. Spočetka je delovala na T rav n ik u , v enem izm ed trg o v sk ih prostorov. Močno se je v tem času obogatila z daro vi slovenskih založb, posebno z novim i povojnim i slovenskim i tiski. Po razm ejitv i leta 1947 se je knjižnica m orala u m ak n iti s preveč očitnega m esta n a T ravn ik u, se začasno zatek la v stan o ­ van jsk e p rosto re v Ulico sv. A ntona, d okler ji ni Z veza slovenskih k u ltu rn ih d ru šte v našla streh o v Ulici Ascoli. Od tu je sledila preselitv i organizacij, v sklopu k a te rih je delovala, v Ulico M alta, pa bila tu preveč utesn jen a, tak o da ni m ogla več tako plodno ra z v ija ti svoje dejavnosti v o k v iru Slovenske p rosvetne zveze. Šele zadnja leta je s pom očjo K u ltu rn e skupnosti S lovenije te r sosednje, n a jp re j Š tu d ijsk e knjižnice, k asn eje G oriške knjižnice F ra n c e ta B evka v Novi G orici te r N arodne in u n iv erzitetn e k n již­ nice v L ju b lja n i u red ila in p re u re d ila svoje fonde, jih delom a p rip ra v ila za p ro st pristo p in odprla jav n o sti v novih p ro sto rih v U lici Croce, k je r razpolaga s kakim i 6.500 obdelanim i zvezki, m ed n jim i z lepim številom n ajn o v ejših slovenskih tiskov. Z novim zagonom , posebno z zagonom njen eg a ta jn ik a M arka W altritsch a pa so v o k v iru n jen e dejav n o sti zaživeli tu d i redni k u ltu rn i večeri, razstav e in dru g e oblike k u ltu rn e dejavnosti. Za­ m etek tega je K njižnica »D am ira Feigla« pokazala že takoj ob otvoritvi, ko je p rip ra v ila obsežno razstavo o živ ljen ju in delu p isa te lja hu m o rista D am ira Feigla, po k ate re m nosi ime. Tej so sledili večeri p re d sta v itev nov ih slovenskih knjig (J. H um ar, P rim ož T ru b a r — rodoljub ilirski; G. D evetak, T ehnične inovacije;