URN_NBN_SI_DOC-WSEKRCMN

134 E. Kodrič-Dačić: The Rudolf Maister Library: What is Known about Personal Libraries of Famous Slovenes?, 121–137 Knjižnica, 59 (2015) 3 višjih gimnazij v Ljubljani, Gorici in v Novem mestu in poročila državnih gimnazij v Ljubljani, Celju, Kranju, Mariboru in v Gorici iz prve četrtine 20. stoletja in druga. Maister je zbral tudi obsežno zbirko koledarjev in pratik: med drugim pet zvezkov Nove kraynske pratike (1786, 1790, 1798, 1808, 1887), več deset zvezkov Nove pratike iz obdobja 1811–1859 in Velike pratike , ki jo je 1846 začela izdajati Kranjska kmetij- ska družba, iz obdobja 1846–1927 ter Malo pratiko istega izdajatelja iz let 1850–1892; Vodnikovo pratiko , ki jo je izdajala Vodnikova družba, iz let 1929–1938; Pratika za deco (1924) ter Pratika akademske založbe 1935–1936. V zbirki je tudi več stoletnih koledar- jev oziroma večnih pratik: A. Breznika Vezhna pratika od gospodarstva (1803), tri izdaje Stoletne pratike devetnajstiga stoletja (1840, 1860, 1880) in druge. Od koledarjev je v knjižnici večina pomembnejših koledarjev 19. stoletja: Slovenski koledar (1851), Koledarček slovenski (1852–1856), Koledar za Slovence (1855) oziro- ma Koledar slovenski, Domač koledar slovenski (1859–1864), Slovenski romar (1858), Narodni koledar (1897–1901). Od koledarjev, ki so jih izdajala društva, je v knjižnici Narodni koledar in letopis Matice Slovenske (1867–1869), Koledar Goriške Matice (Gorica, 1924–1927), koledarji Mohorjeve družbe: Koledar družbe s. Mohorja (Celovec oziroma Prevalje, 1867– 1927), Koledarček družbe sv. Mohorja (Celovec, 1861–1872), Koledar družbe sv. Mohorja (Celje, 1930–1939), Koledar goriške Mohorjeve družbe (Gorica, 1925– 1926) ter Koledar družbe sv. Cirila in Metoda (Ljubljana, 1903–1929), Koledar šolske dru­ žbe sv. Cirila in Metoda (Ljubljana, 1907–1934). Med njimi so tudi koledarji, ki do jih izdajali slovenski izseljenci v Ameriki, na primer več zvezkov Slovensko-amerikanskega koledarja (1902–1928). Zbirka, ki jo je Rudolf Maister zbral, ni funkcionalna zbirka, ki bi svojemu zbiratelju po- magala pri izpopolnjevanju na njegovem poklicnem strokovnem področju. V knjižnici tako ni del s področja vojaških znanosti, del znamenitih strategov, v njej ne prevla- dujejo dela z vojaško ali vojno tematiko. Če bi sodili poklic in izobrazbo zbiratelja po vsebini zbirke, ki jo je zbral, potem bi lahko hitro in z gotovostjo zaključili, da gre za slavista, profesorja slovenskega jezika, za humanističnega izobraženca. Maister je zbral bibliofilsko zbirko, izjemno po svojem obsegu in izčrpnosti, predvsem pa po svojih ambicioznih selekcijskih kriterijih. Ti so izpostavljali slovensko identiteto že pol stoletja preden so podobni kriteriji formalno postali izhodišče za zbirko slovenske nacionalne knjižnice. V tem pogledu knjižnica dokumentira slovenske nacionalne tendence konca devetnajstega stoletja.