URN_NBN_SI_DOC-WSEKRCMN

126 E. Kodrič-Dačić: The Rudolf Maister Library: What is Known about Personal Libraries of Famous Slovenes?, 121–137 Knjižnica, 59 (2015) 3 4 Selekcijski kriteriji Maister svoje knjižnice, ki jo zbiral od svojih dijaških let do smrti leta 1934 in ki obse- ga skoraj 6000 zvezkov, ni uporabljal za razvoj svojih poklicnih interesov, niti ne za sproščujoče branje. To ni bila salonska knjižnica, s katero bi navzven dokazoval svojo odličnost in izobraženost. Rudolf Maister se v luči zbranih fondov knjižnice kaže pred- vsem kot bibliofil in domoljub. Selekcijski kriteriji, na osnovi katerih je gradil svojo knjižnico, so bili preprosti. Poskušal je zbrati vso slovensko poezijo ter kvalitetne slo- venske knjige oziroma slovensko pesništvo, znanstveno literaturo, boljša slovenska literarna dela, izjemoma prevode svetovne književnosti, kot je svetoval sinu Borutu, ki je po njegovi smrti postal skrbnik knjižnice. Pri tem je bil Maister tako uspešen, da so sodobniki upravičeno lahko dobili vtis, da je to knjižnica, v kateri »zlepa ni manjkala kaka slovenska knjiga«. Po Maistrovi smrti je knjižnico vse do začetka druge svetovne vojne dopolnjeval nje- gov sin Borut. Z izjemo slovenske poezije, ki je bila pri zbiranju prva prioriteta in očitno predmet posebnega Maistrovega zanimanja (slovenske pesniške zbirke je imel po pričevanju sodobnikov shranjene v posebni, ločeni omari oziroma policah) je vsebinski razpon gradiva iz knjižnice tako širok, da je že na prvi pogled jasno, da Maister gradiva ni iz- biral glede na tematiko. V tem kontekstu izstopa odsotnost vojaške literature, čeprav bi bilo glede na njegovo poklicno kariero pričakovati prav literaturo s tega področ- ja. Tudi gradivo, ki bi ga pričakovali v knjižnici meščanskega izobraženca tega časa, je skromno zastopano: V zbirki je tako od referenčnih in preglednih del poleg obveznega Brockhaus konver- sations-Lexicon še Narodna enciklopedija (Stojanović, Stanoje), Lexicon von Steyermark (Schmutz, Carl) ter Allgemeine Weltgeschischte (Schuki, I. B.). Od tujih klasikov oziroma popularnih avtorjev so v zbirki zbrana dela Goetheja, Lessinga, Klopstocka, Schillerja, Wielanda in dramatika Ferdinanda Raimunda. Posebno mesto zavzemajo zbrana dela Theodorja Körnerja, nemškega pesnika in vo- jaka. Nemških prevodov tujega leposlovja je malo, izjema so romani angleškega pisa- telja Bulwer-Lyttona. Literature, ki bi kazala na Maistrovo svetovnonazorsko usmerjenost, tako rekoč ni, ra- zen če bi bil v to rubriko umeščen nemški prevod Macchiavellijevega Vladarja . Drugo gradivo je po vsebini vezano na Slovenijo, Slovence in na slovenski jezik.