URN_NBN_SI_DOC-WSYKMUZV

mentorstvo, oblikovanje deskriptorskega jezika in slovarja. Določene pa so tudi točke za poglobljeno kulturno, pedagoško in informacijska delo (na pr. razstave, informacijski seznami, bilteni, letaki, izobraževa­ nje uporabnikov ipd.), kar se izračuna na osnovi podatkov letnega po­ ročila za preteklo leto. Standardi poskušajo z raznimi določili zagotoviti potrebno stro­ kovno usposobljenost knjižničnih delavcev, da bo knjižničnoinformacij- ski sistem univerze v resnici postal instrument za komunikacijo znanja, znanja. Zadnji dve poglavji obravnavata prostore in opremo. Pri gradnji in ureditvi knjižnic je treba upoštevati najnovejša spoznanja knjižnične arhitekture in potrebe nove tehnologije, kajti standardi dajejo lahko samo osnovne smernice. Univerzne knjižnice potrebujejo računalniško tehnologijo, da lah­ ko izpolnjujejo naloge na področju bibliografsko-kataložne, informa­ cijske in organizacijske dejavnosti. Univerzna knjižnica je s terminali in mikroračunalniki priključena na osrednji računalniški sistem univer­ ze ali univerzitetne knjižnice, ki hrani podatkovno zbirko knjižničnega gradiva (vzajemni katalog) univerze, podatkovne zbirke specializiranih informacijskih centrov ter druge specialne in pomožne kataloge za KIS univerze. Univerzne knjižnice imajo telekomunikacijsko zvezo s podatkovnimi zbirkami v Jugoslaviji in tujini, iz katerih uporabnikom posredujejo bibliografske podatke, informacije in kopije originalnih dokum entov (telefacts), ki so samo na magnetnih trakovih. Čeprav osnutek standardov na drugih mestih jasno določa naloge, ki so skup­ ne vsem knjižnicam sistema, in naloge, ki jih imajo univerzitetne in osrednje univerzne knjižnice, pa tu ne ločuje možnosti posameznih vrst univerznih knjižnic pri njihovem vključevanju v različne informa­ cijske sisteme. Standardi ne morejo predpisovati, katera knjižnica bo povezana samo v knjižničnoinformacijskem sistemu univerze, katera v nacionalnem KIS in katera s tujimi podatkovnimi zbirkami. Povezava oziroma stopnja povezave mora biti odvisna od potreb uporabnikov, le-te pa se spreminjajo in razvijajo. Možnosti učinkovitega vključeva­ nja pa niso odvisne samo od finančnih sredstev in tehnologije, zato za­ dostuje že navadni teleks, ampak predvsem od znanja in usposoblje­ nosti knjižničnih delavcev. Če se zdi danes v naših razmerah telekomunikacijska povezava manjših univerznih knjižnic še čista utopija, to prav gotovo ne velja več za svet. Meduniverzitetne računalniške mreže, na primer BITNET