URN_NBN_SI_DOC-WSYKMUZV

membnejši dosežek vključitev knjižnic v Zakon o usmerjenem izobra­ ževanju. Leta 1986 so bili pripravljeni v osnutku tudi Standardi za univerzne knjižnice. Upali smo, tako sem tudi na zborovanju v Kopru leta 19801 govorila, da pomeni uveljavljanje standardov v bistvu raz­ voj in modernizacijo slovenskega univerznega knjižničarstva v srednje­ ročnem obdobju leta 1981— 1985. Kljub temu da smo standardom pripisovali tak pomen, pa razprave o njih nismo nadaljevali. Vzrokov za to je bilo več. Najpomembnejši je bil vsekakor ta, da smo začeli v Sloveniji pripravljati novi zakon o knjižničarstvu. Menili smo, da ni smiselno razpravljati o besedilu, katero bo verjetno zaradi novih za­ konskih določil treba spremeniti. Sekcija za univerzne knjižnice je bila zadolžena za izdelavo stan­ dardov. Vendar se je dela lotila šele v jeseni 1985. Od takrat pa se člani sekcije v problematiko standardov intenzivno poglabljajo. Sekci­ ja je pripravila osnutek standardov, ki je temeljito predelana inačica standardov iz leta 1980. Že predlog, oziroma osnutek standardov iz leta 1980 je vseboval vsa načela, ki predstavljajo temelje univerznega knjižničnoinformacijskega sistema. To so podružbljanje informacijske dejavnosti, največja dostopnost informacij najširšemu krogu uporabni­ kov, nenehno izboljševanje informacijskih pogojev, usklajevanje in po­ vezovanje vse informacijske dejavnosti in čim večja racionalizacija in avtomatizacija poslovanja. Sedanji osnutek poskuša osnovne principe sodobnega bibliotekarstva — splošno bibliografsko kontrolo in splo­ šno dostopnost gradiva — vplesti v vse elemente knjižničnoinformacij- ske dejavnosti in ustvariti učinkovito organizacijo v računalniško pod­ prtem knjižničnoinformacijskem sistemu univerze. Pri tem se naslanja na določila Zakona o knjižničarstvu, ki v posameznih členih določa naloge in organizacijo posameznih vrst knjižnic. Izhodišče za oblikova­ nje knjižničnoinformacijskega sistema univerze pa so naloge, ki izha­ jajo iz funkcij univerze in iz informacijskih potreb udeležencev peda­ goškega in raziskovalnega procesa na njej. Hkrati je besedilo standardov obdelovala tudi delovna skupina, ki jo je imenovala komisija za splošnoznanstvene in univerzne knjižnice Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije na pobudo 3. jugoslovanske­ ga posvetovanja splošnoznanstvenih in univerznih knjižnic v Mariboru novembra 1985. Sodelovanje večjega števila jugoslovanskih strokov­ njakov je razpravo o problemih in organizaciji univerznega knjižničar­ stva poglobilo in dalo slovenski sekciji dodatne vzpodbude. Osnutek standardov ima skupaj z uvodom 10 poglavij, ki pred