URN_NBN_SI_DOC-WTDS7VP7

na novo pa je odkril en izvod, šestih, dotlej sploh neznanih del. Zdi se, da so prav te Ruplove najd­ be spodbudile Berčiča, da se je po­ novno lotil raziskovanja serije sloven­ skih tiskov 16. stoletja. Saj je vedel, d a je Rupel dosegel nepričakovan uspeh, čeprav ni sistem atično preiskal vseh do tedaj znanih hranišč sloven­ ske knjige 16. stoletja, m arveč samo tista, do katerih so segale njegove osebne, bolj ali m anj slučajne zveze. Prav je sodil, ko je m islil, da je ute­ gnil v zadnji četrtini stoletja priti v starih javnih knjižnicah na dan kak nov slovenski tekst, kakor se je u te­ gnil v zmedi in razdejanju druge sve­ tovne vojne m arsikateri tudi izgubiti, in da bi bilo dobro ves v poštev p ri­ hajajoči teren na novo raziskati in preveriti, kateri od dotlej opisanih iz­ vodov so še »na mestu«, kateri so se izgubili (ozirom a m orda sploh niso eksistirali že v letu 1927), in kateri so m orda prišli v razvid na novo. Ta po­ treb a se m u je zdela toliko nujnejša, ker tudi J. Badalič v svoji bibliografiji leta 1959 (Jugoslavica usque ad annum MDC) v tem pogledu ni napravil ko­ raka naprej. V sodelovanju z založnikom Tro­ fenikom ter N arodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani je razposlal na vsa doslej znana hranišča slovenskih tiskov 16. stoletja podrobno vprašal- nico s prošnjo, naj preverijo doseda­ nje podatke o teh tiskih in sporoče, če so prišli v razvid m orda tudi kaki novi izvodi. Uspeh je bil lep. Berčič je dognal, da se je v letu 1966 h ra­ nila slovenska knjiga v 60 k rajih (v 80 knjižnicah) Evrope in Amerike. Na dan so prišli tudi doslej neznani izvo­ di. Anketa je potrdila eksistenco 203 od doslej opisanih izvodov; na novo je prišlo v razvid 79 izvodov, odpisati pa je bilo treb a 37 izvodov, ki m orda že v letu 1927 niso bili vsi na m estu ali pa so se izgubili v zmedi druge svetovne vojne. Največje število izvo­ dov hrani še vedno L jubljana (61, od teh NUK 45), za njo Dunaj (26), Lon­ don (16), Zagreb (15), W olfenbüttel (10) itd. Tudi novih izvodov je prišlo v razvid največ v Ljubljani (11), zatem v Londonu (9), na D unaju (5) v Za­ grebu (5) itd., vtem ko je bilo treba odpisati največ izvodov v B erlinu (8) in D resdenu (4). Vseh bibliografskih (sam ostojnih) enot, v katerih se je v 16. stol. nati­ snila slovenska beseda, je sedaj v raz­ vidu 56. štiri od teh se niso ohranile niti v enem izvodu, a so drugače za­ nesljivo izpričane; med izgubljenimi žalujemo predvsem za Trubarjevo Cer- kovno ordningo iz leta 1564, ki se je v unikatu hranila v saški deželni knjiž­ nici v D resdenu in je izginila ob eva­ kuaciji knjižnice m ed drugo svetovno vojno; 13 je unikatov, 15 je ohranjenih v dveh izvodih, 5 v treh, 3 v štirih, 2 v petih, 1 v šestih, 2 v sedm ih, 1 v osmih, 4 v devetih, 2 v enajstih, 2 v dvanajstih, 1 v šestindvajsetih (Bo­ horič, Arcticae horulae), Biblija iz leta 1584 pa v šestinšestdesetih izvo­ dih. Vsega je Berčič evidentiral 282 izvodov. Seveda tudi to število ne m ore ve­ lja ti za dokončno. Sodim, da je še vedno mogoče, da se pojavi nov izvod slovenske knjige 16. sto letja v kaki sta ri knjižnici (n p r. v Nemčiji, v Švi­ ci, n a Češkem), ki je Berčičeva an ­ keta ni zajela. To up an je je tem bolj upravičeno, če vemo, d a je npr. NUK pred nekaj leti m ogla kupiti od pri­ va tn ika v A ngliji drugi izvod T rubar­ jevega katekizm a iz leta 1555, ki do­ tlej ni bil znan, a je izredno lepo o h ra n je n ! Za uvodom podaja av to r biblio­ grafski opis vseh 56 sam ostojnih enot. P o u d ariti je treb a, da je Berčič prvi od slovenskih bibliografov v tem delu sm iselno prilagodil načela bi­ bliografskega opisa, ki se v svetu upo­ rab lja za opisovanje inkunabul pa tudi kasnejših sta rih tiskov. P ri tem m u je bilo odlično vodilo K nihopis českych a slovenskych tiskü (P ra h a 1925—), ki popisuje češke in slovaške tiske do konca 18. sto letja; v nekate­ rih podrobnostih p a se je naslonil še n a Bowersa (Principles of Bibliogra­ phical D escription, P rinceton 1949). 107