URN_NBN_SI_DOC-YF5SQ1SQ

prodajajo drugim knjižnicam. Tako so v letu 1966 prodali 19.000 knjižni­ cam 63, 214.294 katalognih listkov. Po­ služujejo se jih tudi centri, ki so se začeli form irati v 60-letih. Ti centri, imenovani »Processing centers« ali tudi »Cooperative centers«, prodajajo knjižnicam-članicam knjige že oprem­ ljene s katalognimi in knjižnimi list­ ki. Le v primerih, ko dobe centri knji­ ge prej kot katalogne listke iz Kon­ gresne knjižnice, jih obdelajo sami. Vendar je takih primerov m anj kot 10 %. Tak center ima enega ali dva bibliotekarja ter veliko tehničnih in adm inistrativnih uslužbencev. Vendar ti centri še ne ustvarjajo knjižnicam kataloga, am pak jim nudijo le ma­ terial, iz katerega si potem knjižnice same sestavijo katalog. Vsekakor jim s tem delo zelo olajšajo. Posebni član­ ki obravnavajo centre za šolske, uni­ verzitetne in ljudske knjižnice. Ob koncu številke najdemo še pregled centralne katalogizacije v ZSSR in Veliki Britaniji. Oktobrska številka govori o biblio­ tekarski rabi novih medijev sporoča­ nja. Sodobna knjižnica ne zajema samo knjig in časopisov, am pak tudi netiskano gradivo, ki ga označujemo z izrazom avdio-vizualni material. To so filmi, plošče itd. Obdelava in po­ sredovanje takega m ateriala pa po­ stavlja pred bibliotekarja nove na­ loge. Posamezni članki razpravljajo o obdelavi, uskladiščenju in posredo­ vanju avdio-vizualnega m ateriala. Pri tem je še veliko problemov. Kritizi­ rajo tudi bibliotekarske šole, da še ne upoštevajo dovolj teh novih me­ dijev. Prva številka revije Library Quar­ terly obravnava z različnih vidikov problematiko literature za otroke in njeno mesto v knjižnicah. Druga šte­ vilka prinaša pomembno raziskavo o tem, kakšne inform acije lahko dobi­ mo iz katalognih listkov Kongresne knjižnice. Gradivo za to raziskavo je bila skupina listkov iz let 1962—1966. V isti številki se tudi seznanimo z načrti ZDA za publiciranje zgodovin­ skih virov. V tretji številki je na prvem mestu študija o M ednarodni zvezi za dokumentacijo (FID — Föde­ ration internationale de documenta­ tion). Po zgodovinskem uvodu nas se­ znanja s sodobno problematiko doku­ mentacije. še posebej obravnava Mednarodno decimalno klasifikacijo in razne kritične poglede nanjo. V isti številki je zanimiva tudi raz­ prava o selekciji gradiva za znanstve­ ne knjižnice. Tudi v reviji Special Libraries ima vsaka številka svojo glavno temo. Tako se v prvi številki seznanimo s problemi vzgoje za specialne knjižni­ ce. Poudarek je zlasti na specializira­ nih tečajih, ki jih obiskujejo kandi­ dati po končani bibliotekarski šoli. Druga številka analizira bibliotekar­ ske sisteme. O uvajanju mehanizacije in avtomatizacije v knjižnice nas po- uče številni članki v peti, šesti in osmi številki. Leta 1966 so v ZDA in K anadi anketirali 6150 bibliotek, da bi izvedeli, koliko sta v njih razviti m ehanizacija in avtomatizacija. Re­ zultati so pokazali, da ima 942 knjiž­ nic že avtomatizacijo, 638 pa uporab­ lja mehanizacijo za eno ali več svojih funkcij. Podrobne rezultate te ankete daje članek E. B. Jacksona v peti številki. Č etrta številka nas inform ira o plačah v specialnih knjižnicah. Ker je obravnavana revija glasilo Zdru­ ženja za specialne knjižnice, je v njej tudi veliko poročil o delovanju tega združenja. Ana Matko 153