kazalo.p65

Knjižnica 49(2005)1-2, 265-272 266 mu zgodovinarju mu je bilo ponujeno mesto bibliotekarja v Narodni in uni- verzitetni knjižnici, ki se je leta 1945 začela preoblikovati iz nekdanje Univer- zitetne biblioteke v sodobno slovensko nacionalno ter osrednjo splošno znan- stveno in univerzitetno knjižnico. V letu 1946 je bilo njeno vodstvo zaupano dr. Mirku Ruplu, predvojnima vodilnima bibliotekarjema dr. Valterju Bohincu in dr. Meliti Pivec-Stele pa sta se pridružila še Alfonz Gspan in Pavle Kalan. Njihova poglavitna naloga je bila izvesti organizacijsko in strokovno preobrazbo knjižnice, odstraniti med vojno povzročeno škodo na njeni stavbi in izpopol- niti nastale vrzeli v knjižničnem fondu, pregledati in razvrstiti množico knjig t. i. Federalnega zbirnega centra in pridobiti čim več novih del za knjižnične zbirke ter knjižnico kar najhitreje usposobiti za obisk bralcev. Alfonz Gspan je kot znanstveni oz. višji znanstveni sodelavec postal vodja rokopisne zbirke v NUK-u. Zaupana mu je bila najbolj dragocena slovenska kulturna dediščina: zbirke srednjeveških rokopisnih kodeksov in literarnih zapuščin slovenskih literarnih ustvarjalcev, kulturnih in znanstvenih delavcev ter fond najstarejših tiskov (inkunabul) in slovenskih reformacijskih in drugih starejših tiskov. Po- globil se je v spoznavanje obstoječih fondov ter v njihove strokovne razvide in obdelavo, pri čemer je prevzel in nadalje razvijal strokovna načela in postopke z rokopisnim gradivom, kakor jih je začel uvajati predvojni organizator roko- pisne zbirke dr. Avgust Pirjevec. Načrtno je iskal, odkrival in za zbirko prido- bival novo rokopisno in tiskano gradivo, med drugim Bleiweisovo zapuščino s Prešernovimi rokopisi, cenzurno-tiskarski rokopis Prešernovih Poezij , zapušči- no prešernoslovca Toma Zupana z zapiski spominov pesnikovih sodobnikov, zbirko starih slovenskih tiskov iz 16. do 18. stol., fragment prvega natisa Gut- tenbergove biblije in drugo. Ob tem je uvedel redno prirejanje tematskih razstav rokopisnega in publicira- nega knjižničnega gradiva o posameznih obdobjih oziroma o osebnostih iz slovenske kulturne zgodovine in o zgodovinskem razvoju knjigarstva ter spo- dbudil nastajanje in sam uredil vrsto spominskih muzejskih zbirk slovenskih literarnih ustvarjalcev (Simona Gregorčiča v Vrsnem, Antona Aškerca v Senožetih, Ivana Cankarja na Vrhniki, Josipa Jurčiča na Muljavi, Otona Župančiča v Vinici, Franceta Bevka v Idriji, Franceta Prešerna v Kranju - mu- zej, Louisa Adamiča v Prapročah - muzej.) To dogajanje je spremljal z obja- vljanjem strokovnih člankov, med drugim je pisal o srednjeveških rokopisih v Sloveniji (Ljudska pravica 1955), inkunabulah (Naši razgledi 1956), o dragoce- nostih v NUK-u (Tovariš 1949), o posameznih slovenskih rokopisih (Knjiga 1955), o proslavljanju 400-letnice slovenske knjige (Slovenski poročevalec 1951) idr. ter sodeloval kot jezikovni urednik za slovenski del štirijezičnega (še ru- ski, srbski/hrvaški in makedonski) terminološkega slovarja za znanstveno in- formatiko (Moskva-Beograd, 1969). Vsakdanje delo s slovensko kulturno de-