kazalo.p65

267 diščino je bibliotekarja Alfonza Gspana tako zasvojilo, da mu, kot sam pripo- veduje v svojih Bibliotekarjevih reminiscencah (Knjižnica 1974), ni bilo mar ne časa, ne lakote, ne mraza, zjutraj na delo pa je večkrat prihajal veselo žvižgajoč in popevaje. Kot raziskovalec razvoja knjige in tiska se je vključil v mednarodni program za evidentiranje po zadnji vojni ohranjenih najstarejših tiskanih knjig - inku- nabul - iz druge polovice 15. stol. v raznih deželah po Evropi. Na iniciativo zgodovinarja dr. Milka Kosa in ob vzorčnem popisu inkunabul na Hrvaškem dr. Josipa Badalića (1952) se je odločil za obsežno inventarizacijo inkunabul na Slovenskem. Po nekajletnem prizadevnem raziskovanju je nastal sodoben bi- bliografski popis tega knjižnega fonda z izčrpno znanstveno analizo ter zgo- dovinskorazvojno in vsebinsko razpravo, kar vse vsebuje publikacija Inkuna- bule v Sloveniji (1957), ki je bila mednarodno sprejeta kot pomemben sloven- ski prispevek k poznavanju evropske kulturne dediščine. V bibliografiji je opisanih 852 primerkov inkunabul, med njimi 661 zvezkov, 165 privezov, 7 enolistnih tiskov in 31 fragmentov. Ob tem je Gspan v okviru bibliotekarske stanovske organizacije vodil in organiziral popis inkunabul po še neobdelanih nahajališčih v Jugoslaviji, objavil nekaj strokovnih prispevkov o inkunabulah v NUK-u in Sloveniji ter oceno kataloga G. Manzinija o inkunabulah v državni knjižnici v Gorici (Knjižnica 1959). Ob delu z rokopisi in zlasti s starejšimi tiski se je začel poglabljati v problema- tiko hranjenja in zaščite tega dragocenega knjižničnega gradiva. Na strokov- nih zborovanjih in tečajih je (že od 1950) predaval o poškodbah in obnavljanju rokopisnega in tiskanega gradiva ter sprožil strokovno razpravo o prihodnji organizaciji konservacijske in restavracijske službe v knjižnicah in arhivih. Kot štipendist Unesca je bil na specializaciji v Gallovem inštitutu za patologijo knjige v Rimu (1957/58) in doseženo znanje posredoval (od 1964) študentom knjižničarstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani s priročnikom Konserviranje in restavriranje bibliotečnega in arhivskega gradiva (1958, 1966). O tem je objavil vrsto strokovnih člankov: O zaščiti tiskov in rokopisov (Varstvo spomenikov 1949), O bolezni rokopisov in knjig ter njih zdravljenju (Varstvo spomenikov 1951/ 52), Bodoča organizacija konservacijsko-restavracijske službe v bibilotekah in arhi- vih Slovenije (Knjižnica 1958) itd. Deloval je tudi kot referent za knjižnice pri slovenskem zavodu za spomeniško varstvo in sodeloval pri sprejemanju pre- dpisov o zaščiti kulturno pomembnih starejših knjižnic (npr. samostanskih) in njihovih fondov ter literarnozgodovinske dediščine. Prizadeval si je za ustanovitev posebnega laboratorija za restavriranje knjižničnega gradiva in poskusno uvajal klasične restavratorske postopke v knjigoveznici NUK-a. Pri vsem svojem specializiranem in odgovornem delovanju prof. Gspan ni ostajal vase zaprt strokovnjak in raziskovalec, temveč je bil v svojem okolju prijeten človek in vnet javni kulturni delavec. Bil je med pobudniki za ustano- Berčič, B; Kocijan, G. Ob stoti obletnici rojstva Alfonza Gspana (1904-1977)