kazalo.p65

Knjižnica 49(2005)1-2, 265-272 268 vitev strokovnega društva slovenskih knjižničarjev in dolga leta odgovorni član njenega vodstva ter predstavnik med jugoslovanskimi in tujimi strokovnimi kolegi. Sprejemal je strokovne dosežke starejših kolegov, na mlajše sodelavce pa je nesebično prenašal svoje izkušnje ter jih preudarno usmerjal in spodbujal k napredovanju. Bil je argumentirano odločen v strokovni debati, hudomušen v sproščenem pogovoru in šegav v prijetnem tovariškem okolju. Takšen ostaja in živi v spominu med nami, ki smo ga imeli priložnost in čast spremljati in z njim sodelovati. Sam je pozneje, ko je urejal Slovenski biografski leksikon in bil znanstveni svétnik na SAZU, o sebi ugotavljal: delo v NUK-u mu je bila najlepša, osebno najbolj zadovoljujoča zaposlitev v življenju. S srcem je ostal skromen, po njegovem maloveden bibliotekar, se pravi služabnik tiste čudežne stvaritve človeškega duha, ki ji pravimo knjiga. Leposlovna ustvarjalnost, ki je značilna za Gspanovo mladostno dobo, se je porajala tudi ob spodbudah Kosovelovega kroga. V prvi vrsti razpoloženjske in socialne pesmi je kontinuirano objavljal v letih 1922-1932 (v Domu in svetu, Lepi Vidi, Mladiki, Mladini, Razgledu, Svobodni mladini, Ljubljanskem zvo- nu, Jugoslovanu, Naši domovini, Zvončku, Mladem jutru; naknadno v LZ 1938 in Glasu naroda 1936). Njegov pesniški prispevek sicer ni bil velik in ni odloči- lno vplival na razvojne tokove slovenskega pesništva, toda pripadal je novim smerem povojne slovenske literature, ki si je utirala svoja pota zlasti v 20. le- tih, se trgala iz tradicionalnih okvirov in poskušala biti v svoji „razrvani pred- stavi sveta“, „disharmoničnem odrazu“ in v „tesnobnem nemiru dobe“ (Petre) drugačna, iskateljska v poteh, ki bi jo pripeljale do novega smisla. Anton Vo- dnik je v antologijo Slovenska sodobna lirika leta 1933 uvrstil Gspanovo pesem Žarki na snegu , Rajko Ložar pa ga je v uvodni študiji označil za „Kosovelovega tovariša ... ki v svojih pesmih oblikuje konkretnejše časovne probleme“ (str. LII). Med drugimi je tudi Gspanova pesem v Knjigi drugova , „almanahu najm- lajših jugoslovanskih socialnih lirikov“, leta 1929 z naslovom Noč je vsa tiha razburila tedanje oblasti, da je antologijo zaplenila in pesnike kaznovala z za- porom. Naš avtor se je poskušal tudi v kratki pripovedni prozi in v Lepi Vidi 1922 objavil Legendo, v Slovencu 1926 Črtico in v Svobodni mladini 1928 Drevo na skali. Bili so poskusi, s katerimi ni nadaljeval. Gspan kot literarni zgodovinar je v svoje raziskovanje in razpravljanje zajel čas od srednjeveških časov do Kosovela. Protipuntarsko pesem je obravnaval v razpravi Pesem iz leta 1515 zoper slovenske kmečke upornike in je bila v nemščini objavljena leta 1968, v slovenščini pa v zborniku Krško skozi čas v letu njegove smrti - 1977. S srednjeveškim časom je zvezano njegovo najpomembnejše bi- bliografsko delo: Inkunabule v Sloveniji. Toda največ svojih moči je prof. Gspan posvetil študiju razsvetljenskega obdobja in Antonu Tomažu Linhartu. Predraz- svetljenskemu času je namenil nekaj svojih pogledov v zvezi s Primožem Tru- barjem in reformacijo: Prispevek k ikonografiji Primoža Trubarja; Nekaj dostavkov