kazalo.p65

269 h Kidričevemu Bibliografskemu uvodu v zgodovino reformacijske književnosti; Tru- barjeva spominska plošča v Kemptenu (vse v Drugem Trubarjevem zborniku, 1952). Smeli bi trditi, da so se prav ob razsvetljenstvu in Linhartu najizraziteje pokazale njegova literarnozgodovinska metoda, raziskovalna invencija ter za- nesljivost (tudi trajnost) izsledkov in ugotovitev. V pripravo Gspanovih najpo- membnejših del o tej temi spadajo izdaja Linhartovega Izbranega dela v zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov 1938 ter razpravi Linhartova Županova Micka in Richterjeva Die Feldmühle (Slovenski jezik 1940) in Vodnikova Mala pratika za leto 1789 (Slavistična revija 1948). Z ureditvijo (z bogatimi opombami) Linhar- tovega Zbranega dela I (1950) je zgradil trdno podlago in izhodišče za nadaljnje proučevanje in iskanje sinteze razsvetljenskega časa ter opredelitev ustvarjal- nih ambicij, zmožnosti in pomena prvega slovenskega dramatika. To se je takoj pokazalo v poglavju Razsvetljenstvo , ki ga je prispeval za Matičino Zgodovino slovenskega slovstva I (1956; str. 327-440). Ob upoštevanju vsega, kar je bilo dotlej pri nas napisano o razsvetljenstvu, je osvetlil, izmeril in ovrednotil čas in delo slovenskih razsvetljencev (zlasti Vodnika in Linharta) in mimo njegovih ugo- tovitev poznejša literarna zgodovina ni mogla in ne more niti danes. Svoje poglede in védenje o tej dobi in zlasti o Linhartu je sočasno in pozneje (še poglobljeno) predstavil v posameznih razpravah, npr. Naš odnos do A. T. Linharta v preteklosti in sedanjosti (Naša sodobnost 1956), Spremne besede v Matičini izdaji Vodnikovih Izbranih pesmi (1958), Ob Linhartovem Zbranem delu (Jezik in slov- stvo 1960/61), Geneza, vsebina in stil Linhartove dramatike (Filozofska fakulteta, 1968), Tri nova Zoisova slovenska pesemska besedila (Slavistična revija 1969), Prispevek A. T. Linharta k oblikovanju slovenske narodne misli (Seminar slov. jez., liter. in kult. 1975) itd. Ob Linhartu je bil prof. Gspanu posebej pri srcu France Prešeren. Že kot štu- dent je 1927 objavil v Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino članek Vrba od Prešernovih časov do danes in v Slovencu sestavek Dekletom. Ob stoletnici prve Prešernove tiskane pesmi . To delo je nadaljeval po 2. svetovni voj- ni: Prešernov grob v Kranju (Slavistična revija 1949), Pričevanja o bolezni in smrti doktorja Fr. Prešerna (Ljudski tednik 1949), Bolezen in smrt pesnika Franceta Pre- šerna (Obzornik 1949) itd.; sledilo je dokončanje Kidričevega Prešernovega al- buma (1949) , kar sta na podlagi Kidričevega gradiva skupaj naredila z Mirkom Ruplom, tako da je delo lahko izšlo z letnico 1950. Verjetno mu je to dalo še dodatne spodbude; sledile so krajše in daljše razprave ter poljudni strokovni sestavki: O Prešernovi Zdravljici (Slavistična revija 1950), Prešernov prevod Grü- nove Benečanske trojke (SR 1951), Prešeren ... star slovenski kmečki rod (Slovenski biografski leksikon 1952), Usoda Prešernove literarne zapuščine (Glas Gorenjske 1952, Nova obzorja 1953), za knjižico Prešernov spominski muzej v Kranju (1964) je prispeval sestavek Te leta, ki so meni še ostale ... , napisal je Spremno besedo k Faksimilu cenzurno-revizijskega rokopisa Prešernovih Poezij (1966) itd. Berčič, B; Kocijan, G. Ob stoti obletnici rojstva Alfonza Gspana (1904-1977)