kazalo.p65

Knjižnica 49(2005)1-2, 265-272 270 Preden nadaljujemo sprehod po literarnozgodovinskem delu prof. Gspana, se moramo ustaviti pri njegovem znamenitem Cvetniku slovenskega umetnega pe- sništva do srede XIX. stoletja I-II, katerega izid (pri Slovenski matici 1978 in 1979) ni dočakal in ki ga tudi ni povsem dokončal. Pregledal in dopolnil ga je dr. Anton Slodnjak. Dobili smo bleščečo antologijo slovenskega pesništva od sre- dnjeveških besedil in protestantske pesmi do novičarskega pesnikovanja, pri čemer je (povsem razumljivo) izpustil Vodnika in Prešerna, ki sta doživela že dosti izdaj. Cvetnik je opremil s temeljitimi opombami in vsako obdobje z uvo- dom. Delo je opravljeno na visoki strokovnoznanstveni ravni, vredno občud- ovanja, da o koristnosti sploh ne govorimo. Vedno znova ga je mikala tudi moderna. Že leta 1928 je v Novem času pisal o Župančiču, za Letopis SAZU 1948/49 je sestavil njegovo bibliografijo, pisal o prvih Cankarjevih pesniških poskusih (Nova obzorja 1949), o jubileju slovenske moderne (Socialistična misel 1955), komentiral Cankarjeva pisma Štefki in Albini Löffler (Naša sodobnost 1956), izrisaval pisateljevo podobo iz pisem Ivana Cankarja (Naša sodobnost 1962), prelistal Župančičeva pisma Ivanu Prijatelju iz let 1907-1910: Iz časov naše moderne (Sodobnost 1963) itd. Ena od Gspanovih osrednjih tem je bil Srečko Kosovel, s katerim sta prija- teljevala, skupaj sanjala o lepši in pravičnejši družbi in Evropi, nastopala, se spodbujala, pisala in urejevala. Morda je bilo najpomembnejše Gspanovo dejanje v zvezi s Kosovelom izdaja njegovih Pesmi 1927, leto po pesnikovi smrti. Ni dvoma, da je Gspan dobro poznal prijateljeve želje in poglede, zato se je toliko lažje lotil tega dela. Pesmi je pripravil za objavo, medtem ko je izid omogočil Odbor za izdajo, z drugimi besedami: Kosovelov prijateljski krog. Tako je bil Kosovel predstavljen javnosti v dokaj zaokroženi obliki, še zdaleč pa ne v celoti. Gspanovo nadaljnje delo glede Kosovela je temeljilo na želji: predstaviti slovenski literarni in drugi javnosti Kosovelovo pesništvo, ji omo- gočiti, da ga natančneje spozna, pravično obravnava in vrednoti ter v polni meri sprejme lepoto njegovega pesniškega izročila in sporočila. Objavil je vrsto se- stavkov o Kosovelu, naj jih nekaj navedemo: Srečko Kosovel. Bratu, ki je šel na pot (nekrolog, Razgled 1926), Uvodne besede, govorjene na recitacijskem večeru Srečka Kosovela dne 8. marca 1927 v ljubljanski Drami (Mladina 1926/27), Brinova vejica s Krasa (Jutro 1931), Srečko Kosovel (Obzornik 1946), Srečko Kosovel. 1904- 1926-1954 (Nova obzorja 1954), Pesnik Srečko Kosovel med steklarji in rudarji v Zagorju (Primorski dnevnik 1964), Neznani Srečko Kosovel (Prostor in čas 1973), Kje je resnica in kje resnična resnica resničnosti. Odgovor na pamflet Lažno stroko- vnjaštvo in Kosovelove pesmi (Prostor in čas 1975) idr. Prof. Gspana kot literarnega zgodovinarja je smiselno označil dr. Fran Petre v nekrologu v Slavistični reviji (1978), ko je zapisal, da sta “Mirko Rupel in Al- fonz Gspan najtesneje sprejela zamisel slovenske književne preteklosti Fran- ceta Kidriča in deloma tudi njegovo metodo raziskovanja s strogo dokumen-