kazalo.p65

171 - Obiskovalci razstav. - Udeleženci prireditev in delavnic z vsebinami, ki so povezane s knjižnico. - Udeleženci »dogodkov«, ki so po naročilu izpeljani v prostorih knjižnice, npr. praznovanja rojstnega dne, otroške proslave, dogodki, ki so povezani z zna- no ponudbo knjižnice, torej vodstvom, obiskom razstave ali delavnico. Otroci, ki obiščejo knjižnico, so zvečine že šolarji in bolj ali manj dobro berejo. Če pa si natančno preberemo navedeno definicijo »obiskovalca« in pretehtamo ponudbo knjižnic, potem lahko ugotovimo, da so v okviru knjižnične pedago- gike upoštevanja vredna ciljna skupina tudi predšolski otroci. Pripravljalni koraki »Pa je v resnici pametno peljati skupine hrupnih štiri- in petletnikov v posveče- ne prostore knjižnice, v svetišče misli?« bo vprašal marsikateri dvomljivec. Izku- šnje dokazujejo, da pokažejo dobro pripravljeni otroci, ki jih ob ustreznih zu- nanjih pogojih popeljemo na obisk po knjižnici ali razstavi, več zanimanja in tudi več pridobijo, kot marsikatera skupina mladostnikov ali celo odraslih. Ne smemo pozabiti, da so knjige za otroke v predšolski dobi od vsega začetka znani in njim ljubi predmeti, saj so edina vrata v svet, ki jih od vsega začetka dalje znajo in smejo samostojno odpreti. V večini vrtcev poznajo bralne kotičke, udob- ne prostorčke za napete zgodbe in sproščene trenutke, kjer pa veljajo pravila gle- de jemanja, uporabe in vračanja knjig, to je mikro-knjižnica v otrokovem vsakdanjem okolju. A kaj je »dobra« priprava? Otroci naj bi se v daljšem obdobju, to je vsaj tri dni pred napovedanim obiskom knjižnice v svojem znanem okolju v vrtcu ali šoli seznanili z vsebino obiska v knjižnici. Po možnosti naj bi uvajanje potekalo s pomočjo gradiva, ki bi se ga smeli tudi dotakniti, ga prijeti: to so ustrezne otro- ške in mladinske knjige, modeli starih knjig, pripomočki, kakršne so v preteklo- sti potrebovali pri izdelavi knjige, faksimili starih tiskov in rokopisov. Za dodat- no pripravo z učitelji in / ali vzgojitelji in kot informacija za starše bi dobro služila mapa – ne obsežna, a zanimivo pripravljena – z ustreznimi predlogami. Glede na izkušnje lahko rečemo, da so se posebej dobro obnesli pobarvanke – posamični listi z motivi iz knjižnice ali razstave, ali pa kratek kviz, izpolnjevanka, da je otrok lahko povzel predstavljene informacije. Drugo stori še majhno darilce ob slove- su: razglednica, svinčnik z logotipom, barvnik ali bonbon – tako jih navdušimo za skorajšnji ponovni obisk. Če bodo otroci že čez nekaj dni spet prišli na obisk knjižnice, bodo že marsikaj vedeli, pripravljeni bodo na naporne poti, ki pogosto vodijo po stopnicah navzgor in po stopnicah navzdol ter po hodnikih, ki so za otroke marsikdaj zelo dolgi; vendar ti ponovni obiski ne bodo prepolni informa- Mersich, B. Moderna knjižnica v stiku z otroki: izkušnje, razmišljanja, predlogi iz avstrijske perspektive