kazalo.p65

Knjižnica 48(2004)4, 167-181 172 cij, otroci pa bodo imeli pozitiven občutek, da so uspešni, ker marsikaj že pre- poznajo. In kako izgledajo malo prej navedeni »ustrezni zunanji pogoji«? Odgovori so na prvi pogled nadvse banalni in vendar je pogosto prav od takih »banalnosti« odvi- sen uspeh vodstva za otroke. Najpomembneje je, da otroci in mladostniki pri- dejo na obisk knjižnice spočiti in sproščeni. Če je bil prihod naporen ali poto- vanje dolgo, bi bilo dobro, da se otroci pri vhodu ali na podobnem kraju malce oddahnejo, si dušo privežejo z malico in napitkom, preden se prične program. Zlasti pri majhnih otrocih je treba paziti, da bodo predstavljeno in opisano tudi zares videli. Skupine torej ne smejo biti prevelike. Pogosto so vitrine previsoke, preglednice in opisi so nameščeni visoko nad njihovimi glavami. Trdne plastič- ne pručke lahko pri reševanju takih zadreg pomagajo, vendar se tako v skupini poveča nemir, ker morajo otroci stopati nanje in se morajo pri tem menjavati. Vodstva po knjižnici in posredovanje znanja Vendar pridejo na obisk v knjižnice praviloma učenci in dijaki s svojimi učitelji. Čim mlajši so otroci, toliko intenzivnejša mora biti priprava. Zaželeno bi bilo, da bi knjižnice imele za šole pripravljene »medijske kovčke«, škatle z gradivom. V njih naj bi bilo gradivo, informacije za učitelje, denimo pojasnila o posamez- nih zbirkah, tloris, podatki o odpiralnem času, elektronski naslovi, kratek vod- nik po zgodovinsko ali arhitekturno pomembnih prostorih, katalogi potekajočih razstav, vzorci in ponudbe zanimivih zgoščenk, zgoščenk o posebej pomembnih spomenikih ali temah, ki so povezani z določeno knjižnico. Takšen kovček naj bi zainteresirani odnesli in uporabili v šoli ali na drugem učnem mestu. Seveda ga lahko uporabimo tudi znotraj knjižnice. Za optimalen potek vodstev in uspešno posredovanje znanja – ne le otrokom in mladostnikom – bi bilo do- bro imeti »sprejemnico«. Takšen večnamenski prostor naj bi imel prenosne sedeže (stole ali blazine) za približno 60 oseb (dve skupini) in nujne aparature kot grafoskop, projektor za predvajanje filmov in video posnetkov, računalnik, predvajalec zgoščenk, projekcijska tabla. Po kratkem pozdravu knjižničnega de- lavca naj bi sledil približno 20 minut trajajoč uvod s filmsko ali računalniško projekcijo, ki bi predstavil knjižnico, njeno zgodovino in ureditev. S tem bi dose- gli določeno standardizacijo knjižničnih obiskov. Sledil bi sprehod skozi knjižnico, na katerem bi obiskovalci v živo videli tisto, o čemer je pripovedoval filmski uvod, odpadlo pa bi dolgotrajno stanje med razlago, saj bi voditelj samo s kratkimi opozorili usmerjal pogled obiskovalcev ter odgovarjal na njihova vprašanja.