untitled

35 takih povezav). Ponuja veliko možnosti, vendar ne brez določenih težav in ne brez zavedanja, da ne more biti nadomestek za pridobivanje, analiziranje in upo- rabo vseh drugih podatkov, ki jih potrebujemo za dobro načrtovanje, izvajanje in vrednotenje neke dejavnosti. Omeniti je potrebno, da oviro lahko predstavlja že zbiranje statističnih podat- kov, njihova veljavnost in dostopnost. Za dobro informacijo potrebujemo pravi podatek. Za nameravane prikaze pa ti niso vselej na voljo. Npr. v našem primeru so naselja najmanjša enota uradnih statističnih podatkov, za nekatere knjižnične storitve pa bi kdaj potrebovali tudi podatke za krajevne skupnosti. Ko smo iskali podatek o izposojevališčih na spletnih straneh osrednjih knjižnic za izdelavo zemljevida krajevnih knjižnic Slovenije, smo ugotovili, da so ti ponekod pomanj- kljivi, zastareli, zato smo se nameri morali odpovedati. To med drugim opozarja, da je pri načrtovanju izposojevališč nujno podrobnejše poznavanje okolja, kot ga predstavljajo javno dostopni podatki, ki ga mora s podatki predstaviti osred- nja knjižnica. GIS zahteva veliko časa za urejanje podatkov in vzpostavljanje podatkovne baze (povezava statističnih podatkov s prostorskimi), pa tudi dobra programska opre- ma GIS ni poceni (1000 evrov za osnovni paket). Učenje njegove uporabe zah- teva ogromno časa in poznavanje široke palete področij. Geografski prikazi po- datkov, še posebej tistih za informativne in promocijske namene, pa bodo terjali od knjižnice tudi redno posodabljanje. To so realne ovire, ki navadno odvrnejo knjižnice od nakupa paketa za lastno uporabo, prav tako si le redke lahko privoščijo nakup sistema za uporabnike. V tem primeru morajo računati še na porabljen čas strokovnjaka, ki bo znanje upo- rabe programskega orodja prenašal na uporabnike. Vendar razmišljanje, da bi se za uporabo tega sistema morali izobraziti vsaj nekateri strokovnjaki, ki so zadolženi za spremljanje in razvoj knjižnic, ni več nenavadno. Ob določenih priložnostih bi ti lahko storitve ponudili tudi zunanjim uporabnikom. Tak pred- log potrjujejo tudi naši primeri uporabe sistema. 4 Sklepne misli Javno dostopni podatki, ki nas seznanjajo s poslanstvom splošne knjižnice, spod- budijo v nas tudi pričakovanja ustvarjalnosti, zato bi pričakovali učinkovitejšo promocijo knjižnic. Menimo, da bi knjižnice lahko svojo vlogo v procesu ust- varjalnosti opravile tudi s pomočjo GIS. Vrednotenje učinka razvite knjižnične mreže na ustvarjalnost bo za zdaj še zmeraj najbolje opravljati z merjenjem za- dovoljstva uporabnikov. Učinek knjižnice, ki ima v strateških načrtih ciljno Vidiček, M.; Novljan, S. Uporabnost metod GIS pri načrtovanju knjižničnih storitev: nekaj primerov