untitled

Knjižnica 54(2010)1-2, 17–38 36 naravnano delovanje za spodbujanje in uresničevanje ustvarjalnosti določenih skupin prebivalcev, bi se moral odražati v njenem okolju, na kulturnem, gospo- darskem, družbenem in drugih področjih, ki jih je knjižnica prepoznala kot kritič- na, potrebna njene spodbude in pomoči. Za to bo nujno podrobnejše raziskova- nje okolja, pri čemer je, kot smo videli na primerih, GIS lahko koristna dodatna pomoč. S potrebami okolja argumentirano načrtovanje bo opravičilo odstopanje od predpisnih določil. Po našem mnenju velja to tudi za knjižnice: »Zakonodaja, ki določa pravni režim za osebe javnega prava, zelo utesnjuje avtonomijo javnih zavodov …« (Bohinc, 2009), saj se bolj kot na svoje okolje in dejavnike v njem pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti naslanjajo na predpise in na posplošena strokovna priporočila. Tak vtis dajejo javno dostopni statistični podatki, ob ka- terih le redko naletimo na podatek, ki predstavlja značilnosti okolja, bodisi v knjižnični zbirki ali na področju storitev knjižnice. Nadaljujejo prakso pretek- losti, »ko se je javni sektor razvijal izključno v okviru sektorsko določenih poli- tik, torej partikularno« (Bohinc, 2009). Prizadevanja za horizontalno povezano delovanje naj bi vsaj na pokrajinskem območju spodbudile OOK, bodisi na po- dročju domoznanstva bodisi pri gradnji knjižničnih zbirk in storitev, da se povežejo z drugimi ponudniki informacij in začnejo prepoznavati značilne potrebe svojih okolij. Preveč dosledno upoštevanje predpisnih določil lahko hromi ust- varjalnost direktorjev in njihovih timov, ki je potrebna, da bi se njihova odgo- vorna vloga udejanjala. Ustvarjalna energija se lahko izgublja v administrativno pogojenem vodenju in upravljanju, kjer se bolj kot potrebam okolja sledi pred- pisom, še zlasti, če so ti povezani z vrednotenjem, slednje pa s financiranjem. Rezultati takega dela so slej kot prej administrativni, celo potrošniški, in ne dose- gajo deklarativno zapisanega poslanstva in ciljev. Vznemirljivo pa je, da se priča- kovanja večine dejanskih in potencialnih uporabnikov knjižnic bolj uravnavajo z doseženo ponudbo kot pa z njihovim poslanstvom. Nekritično vrednotenje storitev knjižnic pa je že prvo opozorilo, da je njihova temeljna naloga – sezna- njanje prebivalstva z vlogo in pomenom knjižnic pri razvijanju ustvarjalnosti – nezadovoljivo opravljena. Podatki iz okolja morajo biti za empatične knjižnice prva spodbuda za drugačno, ustvarjalno delovanje, doseganje ciljev pa merjeno z njegovo aktivnostjo in razvojem. Navedeni viri 1. Abbott, L. T., Argentati, C. D. (1995). GIS: a new component of public services. Journal of Academic Librarianship, 21 (1), 251–256. Pridobljeno 27. 8. 2009 s spletne strani: http://dx.doi.org/10.1016/0099-1333( 95)90004-7 2. Adler, P. S. (1995). Special issue of geographic information systems (GIS) and academic libraries: an introduction. Journal of Academic Librarianship, 21 (1), 233–235. Pridobljeno 27. 8. 2009 s spletne strani: http://dx.doi.org/ 10.1016/0099-1333(95)90002-0