untitled

Knjižnica 54(2010)1-2, 17–38 20 bi bila dostopna za potencialne uporabnike. Iz Standardov za splošne knjižnice (2005) smo spoznali, da morajo knjižnice graditi mrežo s poznavanjem okolja, uporab- nika in njegovih potreb, da morajo zagotoviti javnost delovanja in spoštovanje uporabnikovih pravic. Preučevanje okolja (Kdo so uporabniki in kje bivajo), študij uporabnikov (Kakšni so?), njihovih interesov (Kaj potrebujejo?) je poleg študija uporabe knjižnice (Zakaj in kdaj uporabljajo knjižnico?) in preučevanja zazna- vanja, motivacije, vrednostnega sistema uporabnikov (Kako uporabljajo knjižnično gradivo, informacije?) ključno za pridobivanje potrebnih podatkov za izgradnjo mreže izposojevališč in oblikovanje primernih zbirk in storitev v njih. Pri zbiranju teh podatkov je tudi splošni knjižnici lahko v pomoč kar precej- šen obseg javno dostopnih podatkov, ki ji pomagajo prepoznati potrebe njenega okolja in so lahko jedro navdiha za razvoj storitev, prispevajo h gospodarnemu načrtovanju storitev, k njihovi hitrejši izvedbi in k izboljševanju njihove kako- vosti, spodbudijo povezovanje in vključevanje knjižnice v okolje in njegove dejavnosti, promocijo in vrednotenje njenih storitev in samega položaja knjižnice. Poleg dostopnosti javnih podatkov smo potrebovali še orodja za uporabo javnih podatkov, znanje rabe podatkov in orodij ter cenovno dostopnost le-teh. Ob javno dostopnih zakonih in programskih dokumentih smo brez večjih težav spozna- vali dostopnost dokumentov javnega značaja na spletnih straneh osrednjih sploš- nih knjižnic, pridobivali potrebne statistične demografske podatke in podatke o delu knjižnic, cilj pa smo uresničili z javno dostopnimi geografskimi podatki. 2.1 Kaj je geografski informacijski sistem (GIS)? Obstaja več definicij sistemov GIS. GIS je kombinacija vzajemnega delovanja med programsko in strojno opremo ter uporabnikom, kar omogoča ravnanje s prostorskimi podatki in njihovo obdelavo (Delaney in van Niel, 2007). Burrough in McDonnell (1998) podajata še širšo definicijo: »GIS je zmogljiva zbirka oro- dij za zbiranje, shranjevanje, pregledovanje, spreminjanje in prikazovanje pros- torskih podatkov iz realnega sveta za različne namene«. Za boljše razumevanje lahko analiziramo posamezno črko kratice GIS. Geograf- ski (G) – napeljuje na realni, prostorski svet, kar pomeni, da je položaj pomem- bna lastnost. Informacijski (I) – nakazuje, da imamo opravka z informacijami in podatki. Vsaj en podatek ali informacija mora biti vezana na položaj. Sistem (S) – predstavlja povezavo med ločenimi entitetami, v tem primeru programska in strojna oprema, podatki in uporabniki (Delaney in van Niel, 2007). Začetki geografskih informacijskih sistemov segajo v 60. leta prejšnjega stole- tja, bolj splošna uporaba pa se je uveljavila šele v 90. letih, ko za uporabo siste- mov GIS ni bila več potrebna računalniška konfiguracija, vredna krepko čez