untitled

21 50.000 evrov (Cox, 1995; Koontz in Jue, 2000). Na tak način so sistemi GIS pos- tali dostopnejši tudi za strokovnjake zunaj specializiranih panog (Abbott in Ar- gentati, 1995). Kmalu po splošnem razmahu so akademske knjižnice v Združenih državah Amerike že začele uporabljati sisteme GIS kot orodje za analizo trga (Koontz in Jue, 2000; 2001; Koontz, Jue in Lance, 2005), ki je podlaga za podporo odločanju, načrtovanju in upravljanju knjižničnih storitev. Ponujati pa so jih začele tudi kot referenčno gradivo (Abbott in Argentati, 1995; Adler, 1995). »GIS je samo še ena digitalna storitev, ki jo uporabnik potrebuje,« pravita Boisse in Larsgaard (1995). To programsko orodje za prevajanje geografskih podatkov v informacije za odločanje, raziskovanje, analiziranje, načrtovanje, promocijo pa je opravičlji- va pomoč, saj ima po navajanju Koontza s sodelavci (2005) kar 80 % vladnih podatkov v ZDA geografsko komponento. Uporaba GIS sistemov se je poleg nižje cene in zavedanja potencialnih koristi prostorskih podatkov in njihove obdelave razširila tudi zaradi čedalje bolj uporabniško prijazne programske opreme, po- javljanja izobraževalnih programov na univerzah in zaradi potrebe po bolj znan- stvenem in odgovornem odločanju v zvezi s prostorom (Delaney in van Niel, 2007). 2.2 Podatki 2.2.1 Podatki GIS Podatki so gonilna sila vsakega projekta GIS, saj če jih nimamo, lahko kaj malo naredimo. Pri projektih GIS ločujemo dva tipa podatkov: prostorske podatke in atributne podatke. Prostorski podatki nakazujejo položaj pojavov v prostoru in so lahko izraženi na različne načine: v obliki koordinat v različnih koordinatnih sistemih, položaj celice v neki mreži ali razdalja od neke točke v določeni smeri neba ipd. Atributni podatki pa opisujejo lastnost določenega pojava na neki loka- ciji. Največkrat so v nominalni obliki (beseda, besedne zveze, lahko tudi števil- ka itd.) in so zapisani v atributni tabeli (Delaney in van Niel, 2007; Longley et al., 2005; Strasser, 1995). Npr. za posamezne osrednje knjižnice imamo lahko tudi podatke o izposoji knjižničnega gradiva. V tem primeru imamo za vsako knjižnico prostorski podatek (lokacijo) in več atributnih podatkov (število enot izposoje- nega gradiva, število uporabnikov, število enot izposojenega gradiva na uporab- nika ipd.), kar nam prikazuje Slika 1. Vidiček, M.; Novljan, S. Uporabnost metod GIS pri načrtovanju knjižničnih storitev: nekaj primerov