untitled

Knjižnica 54(2010)1-2, 17–38 22 Slika 1 : Primer atributne tabele – po stolpcih je razporejenih več različnih atri- butnih podatkov za osrednje knjižnice v Dolenjski regiji, prostorski podatek pa je sistemsko voden v ozadju (vir podatkov: Karun in Tizaj, 2008; Statistični, 2009a). Pri podatkih GIS ločimo tudi organizacijsko strukturo. Podatki so namreč lahko shranjeni v vektorski ali rastrski obliki. Vektorsko obliko tvorijo trije osnovni gradniki: točka, linija in območje (poligon). Npr. hišna številka je predstavljena kot točka, odsek ceste je predstavljen kot linija, knjižnični okoliš pa kot območje. V primeru rastra pa je vse predstavljeno s celicami, ki nosijo informacijo o neki lastnosti (barva, višina, oddaljenost itd.). Raster je mreža celic (pikslov), medtem ko je organizacija podobna kot v primeru digitalne fotografije (Burrough in Mc- Donnell, 1998; Delaney in van Niel, 2007; Longley et al., 2005). Prostorski podatki so organizirani po tematskih podatkovnih slojih, kar pome- ni, da je ena tematika zajeta v enem podatkovnem sloju. Podatkovne sloje, kot so ceste, hišne številke, ulice itn., vodimo vsakega zase. Prednost take organizacije je, da jih lahko potem poljubno zlagamo enega na drugega (pod pogojem, da so umeščeni v prostor glede na isti koordinatni sistem) in jih obdelujemo tako, da iz njih izpeljemo nove informacije. V Sloveniji za geografske/prostorske podatke skrbi Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), kjer jih lahko tudi naročimo. Na voljo so naslednji podatki: - ortofoto posnetki – posnetki iz zraka, - podatki o višinah (DMV), - podatki registra prostorskih enot – hišne številke, ulice, različne administra- tivne enote (četrtna skupnost, občine, statistične regije, šolski okoliši ipd.) itn., - podatki zemljiškega katastra, - podatki zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture (ceste, železnice, vodovod, kanalizacija itn.) - in drugi.