untitled

23 Pri izdajanju geodetskih podatkov mora GURS upoštevati Zakon o evidentiranju nepremičnin (2007), Zakon o dostopu informacij javnega značaja (2006) in Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (2007). Zakonodaja pred- videva tri načine izdajanja geodetskih podatkov: 1) uporaba geodetskih podat- kov za javne ali osebne namene, 2) ponovna uporaba geodetskih podatkov za ne- pridobitne ali brezplačne pridobitne namene in 3) ponovna uporaba geodetskih podatkov za pridobitne namene. V primeru uporabe geodetskih podatkov za javne ali osebne namene in za ponovno uporabo geodetskih podatkov za nepridobitne ali brezplačne pridobitne namene GURS zaračuna ceno materialnih stroškov posredovanja informacij javnega značaja po ceniku. V primeru ponovne uporabe geodetskih podatkov za prido- bitne namene pa GURS zaračuna poleg cene materialnih stroškov posredovanja informacij javnega značaja še ceno za ponovno uporabo podatkov po ceniku. Knjižnice lahko tako za svoje potrebe geodetske podatke pridobijo brezplačno (razen materialnih stroškov), pri čemer podatki ne smejo biti uporabljeni v pri- dobitne namene. Podatkov ali informaciji, pridobljenih na osnovi podatkov GURS, ne smejo prodajati naprej. 2.2.2 Demografski podatki Do prosto dostopnih splošnih demografskih podatkov lahko ob ustreznem na- vajanju vira pridemo preko SI-Stat podatkovnega portala, ki ga ureja Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Podatki SURS se nanašajo na tri različne ad- ministrativne enote: naselje, občino in statistično regijo. Demografski podatki so lahko v kombinaciji z internimi podatki knjižnic koristni pri načrtovanju knjižničnih storitev, npr. odprtja še enega izposojevalnega mesta, oblikovanja posebnih zbirk, novih storitev ipd. 3 Primeri uporabe GIS sistemov za knjižnične namene Za knjižnične namene potrebujemo predvsem vektorske podatke, rastrski po- datki nam lahko služijo samo kot podlaga. Da je rezultat analize (zemljevid) pre- glednejši, ga lahko prikažemo na obstoječem zemljevidu. Posameznim vektor- skim podatkom pa lahko dodajamo poljubno število atributnih/opisnih podat- kov. V nadaljevanju prikazujemo nekaj primerov uporabe podatkov za načrtovanje izposojevališč na območju osrednje knjižnice (OK), primere dostopnosti knjižničnega gradiva in uporabe obstoječih knjižnic na območju osrednje ob- močne knjižnice (OOK), demografsko raznolikost knjižničnih območij. Že ti Vidiček, M.; Novljan, S. Uporabnost metod GIS pri načrtovanju knjižničnih storitev: nekaj primerov