untitled
85 kovnih področij. Zato bi radi odgovorili na vprašanje, ali bi bila katera izmed navodil oz. priporočil bolj primerna za področje materialov in tehnologij kot dru- ga. V našem primeru gre za reviji s tehniškega področja. Predpostavlja se, da so avtorji v tej stroki bolj vajeni upoštevati mednarodne standarde, kot je to v nava- di na področju družboslovja in humanistke. Predpostavljamo tudi, da naj bi izvlečki MIT in MST bolj upoštevali priporočila ISO-214, manj pa Spanringove informeme. V veliki meri (86,36 %) namreč MIT upošteva SIST-standarde za dokumentacijo, ki zadevajo serijske publikacije (SIST ISO 4, 8, 215, 214, 18, 690-1, 690-2, 999, 2145, 5122) (Jamar, Šauperl, 2006). 2.2.2 Kakšna je razlika na področju informativnosti izvlečkov med slovensko revijo MIT s področja tehnike, ki še nima dejavnika vpliva (je pa od vol. 41, leto 2007, dalje indeksirana v Science Citation Index Expanded, Materials Science Citation Index in Journal Citation Reports / Science Edition ), in tujo MST, ki dejavnik vpliva ima? Rezultati bibliometrične analize razen obsega citiranih in navedenih virov niso pokazali kakšnih bistvenih razlik med navedenima revijama (Južnič, Jamar, 2002). Zdaj pa nas zanima razlika v informativnosti izvlečkov, pri čemer predpostav- ljamo, da so bolj informativni tisti izvlečki, ki ustrezajo priporočilom ISO-214 in Spanringovim informemom. Ker Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) kljub vsem razpravam za in proti pri ocenjevanju znanstvene uspešnosti raziskovalcev, raziskovalnih skupin, ustanov in publikacij upoštevata dejavnik vpliva (impact factor), ki ga izračuna- va in objavlja ISI, si nekatera uredništva slovenskih znanstvenih serijskih pub- likacij prizadevajo zadostiti tem merilom in priti na seznam serijskih publika- cij, ki jih ISI indeksira (Jamar, Šauperl, 2006). Če pa MIT želi biti vključena na ta seznam, je na mestu primerjava s primerljivi- mi periodičnimi publikacijami, ki na tem seznamu že so, da lahko ugotovimo, kje so še tiste pomanjkljivosti, ki bi se dale popraviti. Predpostavljamo, da raz- like na področju strukture izvlečkov med MIT in MST ni zaznati, tako kot kak- šnih bistvenih razlik ni bilo zaznati pri rezultatih bibliometrične analize. 2.2.3 Ali priporočila za izdelavo izvlečkov res bolj ustrezajo tehniškim kot družboslovnim in humanističnim znanostim? Ugotavljanje razlik med vsebino izvlečkov na področju naravoslovnih in tehni- ških znanosti na eni strani ter družboslovnih in humanističnih na drugi, omogoča boljše razumevanje principov, ki jih večinoma intuitivno spremljajo avtorji člankov (in izvlečkov) v teh znanostih. Tako bomo lahko ugotovili, katera na- Jamar, N.; Šauperl, A. Struktura izvlečkov s področja materialov in tehnologij
RkJQdWJsaXNoZXIy