URN_NBN_SI_doc-8MW4NI21

48 W. Lukan: Kopitar’s Private Library »Bibliothecula«, 47–62 Knjižnica, 59 (2015) 3 dobil pobudo za svoj satirični sonet morda celo pri Kopitarju samem, namreč v njegovi zasebni knjižnici. Ker v njej bi – ali je – Prešeren lahko videl knjigo, v kateri se je že kdo pred njim poigral s priimkom velikega slavista, s poklicnim priimkom kopitar – čevljar, čeprav ne v pejorativnem smislu. 1 1 K zbiratelju Nekaj besed k biografiji jezikoslovca in zbiratelja Kopitarja. 2 Kot je znano, se je Kopitar, rojen 1780. v Repnjah na Kranjskem, po končani gimnaziji, študiju filozofije in sodelo- vanju z Žigo Zoisom leta 1808 iz Ljubljane preselil na Dunaj, kjer je živel do smrti leta 1844. Najprej je študiral pravo in naravoslovje, leta 1810 je postal cenzor za slovanske jezike in novogrščino, pozneje tudi romunščino. Istega leta se je zaposlil v Dvorni knji- žnici in tam napredoval od 4. skriptorja do 1. kustosa in dvornega svetnika, najvišje, kar je mogel na tej osrednji dunajski kulturni ustanovi doseči. (Vodstvo knjižnice je vselej pripadalo plemiču.) Za Dvorno knjižnico je med drugim leta 1814 v Parizu iz- posloval vrnitev od Napoleona odtujenih rokopisov in knjig in leta 1827 je za držav- nega kanclerja Metternicha izdelal predlog za pridobitev slovanskih rokopisov z gore Athos za Dvorno knjižnico, ki pa se zaradi finančnih implikacij ni uresničil. Leta 1813 je Kopitar postal mentor slavnega srbskega jezikoslovca Vuka Karadžića in je postal sku- paj z Josefom Dobrovskim eden od utemeljiteljev znanstvene slaviste. Bil je v plodnem znanstvenem kontaktu z vsemi pomembnimi jezikoslovci, drugimi znanstveniki ter li- terati in vsekakor spada med najbolj učene osebnosti takratnega časa. Veliki nemški filolog Jakob Grimm ga je leta 1836 imenoval »monstrum scientiarium« in pomembni nemški zgodovinar Leopold von Ranke je po Kopitarjevi smrti leta 1844 o njem zapisal: »Bil je najbrž najboljši filolog, ki ga je imelo celo avstrijsko cesarstvo, z najobširnejšnem in najtemeljitejšnem znanjem.« Kopitarjeva vstopnica v znanstveni svet je bila njegova slovnica – prva znanstvena slovnica slovenskega jezika – Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (Ljubljana 1808/09). Največjo znanstveno slavo pa mu je prinesla objava Cločevega glagolita ( Glagolita Clozianus ) leta 1836 (Slika 1). To je bila prva kritična izda- ja kakega starocerkvenoslovanskega jezikovnega spomenika. V tej knjigi je objavil tudi Brižinske spomenike (ne kot prvi) in v zgodovinsko-filološkem uvodu predstavil svojo panonsko-karantansko teorijo o izvoru starocerkvenoslovanščine (staroslovenščine), s katero je Slovence takorekoč postavil v središče slovanske kulture. 3 1 Prim. Lukan, 2001. 2 Najboljša biografija o Kopitarju je še vedno: Pogačnik, 1977 in 1978. Prim. tudi Lukan, 1995; Toporišič, 1996; Hüttel-Hubert, 1994 3 H Kopitarjevemu znanstvenemu opusu primerjaj izdaje Miklošiča, Nahtigala in Kesslerja, navedene v sezmanu virov in literature.